Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…

Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo.

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…

Neredko pozimi na cesti opazimo avtomobil, ki prevaža na strehi kup snega. To je kaznivo, predvsem pa predstavlja veliko nevarnost za druge udeležencev prometu. Če pa si predstavljamo neočiščen tovornjak, pa je nevarnost še toliko večja. Površino prikolice tovornjaka lahko primerjamo s površino garsonjere, torej je lahko snega oziroma še huje – ledu, tudi za več kubičnih metrov. Pri Murski Soboti so postavili posebno rampo, ki zdaj voznikom tovornjakov omogoča, da očistijo sneg in led s svojih vozil.

Nissan Qashqai v svoji zadnji izpeljanki dela to, kar počne že več kot desetletje. Vodi čredo križancev in SUV-jev proti nadaljnji prevladi v avtomobilskem vesolju. Pa smo sedli v eno izmed teh vozil in še enkrat preverili, čemu ves ta hrup. Zamera je v glavnem le ena in ta ostaja enaka že ves čas. Model brez štirikolesnega pogona, kot je bil naš, po nepotrebnem ustvarja jarek med pojavnostjo in bistvom. Povedano drugače: na že malo bolj strmem makadamu Quashqai poklekne povsem enako, kot bi obnemogel vsak drug avto. Je pač živinče rojeno za asfaltne površine in zanje prinaša s seboj novo orodje. Imenuje se »pro pilot« in v bistvu gre za domiselno integracijo vseh mogočih asistenčnih sistemov pod eno streho. Ali bolj natančno rečeno – pod enim modrim gumbom na volanskem obroču, s katerim vso to pomoč prikličemo. Povedano s sodobnim jezikom: gre za zametke avtonomne vožnje. Na lestvici, kjer so na peti stopnji avtonomna vozila brez volanskega obroča, na prvi stopnji pa smo mi, nezanesljivi človeški vozniki, bi Nissanov sistem pro-pilot uvrstili nekam med drugo in tretjo stopnjo. V kombinaciji z radarskim tempomatom in sistemom za prepoznavanje voznega pasu vozilo lepo ohranja smer vožnje in razdaljo do spredaj vozečih vozil. Volanski obroč hoče občutiti človeško roko na obodu; če ga izpustimo, se čez nekaj sekund glasno pritoži. Samo z dotikom, ne z dejanskim vrtenjem, pa avto suvereno pelje in sledi daljšim avtocestnim zavojem.                                                                                                                                      Treba pa je poudariti, da voznik med takšno vožnjo ni nikoli čisto sproščen. Sistem ima še nekatere hrošče, v našem primeru so ga zmedli avtocestni odseki, kjer so ob izvozih na cestišču narisane debele črtane oznake. A recimo ob povsem prazni avtocesti, kar je pri nas skoraj nemogoče, je sistem dobrodošel – prav tako delno tudi med počasnim premikanjem v koloni, kjer lahko deluje kot varnostni regulativ.                  Če povzamemo: tehnologije, ki so bile do včeraj na voljo le v prestižnih vozilih, se spuščajo v srednji razred. Kako daleč in predvsem kako hitro bo šlo, pa ni odvisno le od avtomobilske industrije, ki je velik del posla že opravila. Zdaj mora nastopiti prometna regulativa, ki mora na novo osmisliti nekatere prometne politike. To pa bo, vsaj pri nas ob togem sistemu, zagotovo precej zahtevna naloga.

Začenja se preštevanje glasovnic, ki ste jih poslali na vse sodelujoče medije za izbor Slovenskega avta leta 2019. Ko jih preštejemo, sporočimo vseh pet finalistov.

 

Janez Martinčič