Ali bi se ameriški lastniki radi Formule 1 čim prej znebili?

V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta

Formula 1
foto: Aljaž Golčer

V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.

Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.

Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.

»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič

Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.

»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom
– Niko Mihelič

Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.

»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer

Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.