Dokler bova lahko hodila, bova hodila v hribe

Svoj pogled na alpinizem, življenje in tudi na tisto, kar je nad nami, sta z nami delila Marija in Andrej Štremfelj

foto: Arhiv zakoncev Štremfelj

Marija in Andrej Štremfelj sta zapisana goram in alpinizmu, pedagoškemu poklicu, družini in v dobrem in slabem že nekaj deset let tudi eden drugemu. Sta tudi prvi zakonski par, ki se je skupaj povzpel na Everest. Andrej, takrat 7. oktobra 1990, že drugič – prvič je to storil leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, kar je bil prvi jugoslovanski in slovenski vzpon na Everest. Letos je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Marija pa je prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu, ki je stala na strehi sveta.

Andrej Štremfelj: “Jaz cenim Marijine vzpone. Včasih slišim: ‘ma ja, saj je šla z Andrejem’, ampak včasih sem bil tudi jaz vesel, da je Marija z mano, ne samo, da sem jaz z njo.”

Ker sta skoraj vse dala za alpinizem, na začetku pogosto nista šla kam z avtom, ker ni bilo denarja za gorivo.

Marija Štremfelj: “Meni Himalaja predstavlja res tisto okolje, kjer so okoliščine tako zaostrene, da se izkristalizira tisto najbolj človeško, kar nosiš v sebi. Brez mask, brez vsega.”

Andrej razmišlja, da otroke danes čisto preveč zavijamo v vato. “Pravzaprav starši, ali pa odrasli, ne dovolimo izkušnje bolečine. Ko grem v hribe, me prvih 10 minut bolijo meča. Zdajšnji otroci pa mislijo, da še pet minut, pa bodo umrli. Ker se ne da več prenašati te bolečine.

Marija Štremfelj: “Hribi kot taki obstajajo vseh vrst in s starostjo se potem pač malo nižajo. Ampak dokler bova lahko hodila, bova hodila v hribe, če drugega ne, pa na Šmarjetno zraven Kranja.”