Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

Pojavnost rakavih bolezni se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Zaradi poklicnega raka vsako leto umre več kot 440 ljudi

foto: Pixabay

Človek ima danes v telesu več kot stokrat več težkih kovin v preteklosti. Mejne vrednosti za toksične elemente ne pomenijo tudi varnih vrednosti.

“Mejne vrednosti so vedno kompromis med tem, kar država zmore in številom žrtev, ki si jih lahko privošči.” – predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak

“Poklicne bolezni, razen azbestnih, se že tri desetletja praktično ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo. Brez pravilnika o poklicih boleznih se vsi pretvarjajo, da v Sloveniji ni poklicnega obolevanja in da nevarne snovi Slovencem kot po čudežu ne pridejo do živega,” pravi Lučka Böhm iz ZSSS.

Tako na delovnem mestu kot v življenjskem okolju nismo izpostavljeni samo eni, ampak številnim kemičnim snovem. Dr. Alenka Franko opozarja, da so veljavne mejne vrednosti močno zastarele in da se škodljivi učinki pojavljajo že pri veliko nižjih vsebnostih. “Mejne vrednosti v Sloveniji za več desetletij zaostajajo za dognanji stroke. Če slišimo, da je nekaj v okviru mejnih vrednosti, nikakor ne pomeni, da je tudi varno.”

Metoda Dodič Fikfak izpostavlja, da industrija nadzira sama sebe, vladne službe pa očitno niso dovolj zmogljive. “Odgovornost bi morala biti bistveno večja. Nam je res v interesu, da imamo bolj bolno populacijo in tak porast raka?”

“Kapital sam sebi piše zakonodajo, nadzor je praktično enak ničli, v akreditiranih institucijah je znanost prestopila v službo kapitala. Imamo vmes ogromno ljudi, ki delajo pošteno, tisti, ki ne delajo pošteno, pa mečejo črno luč. V vseh teh letih okoljskih katastrof nismo doživeli tega, da bi odgovorni odgovarjali za svoja dejanja.” – Uroš Macrl, EKO KROG

Ob onesnaževanju, ki še vedno poteka, in je legalizirano s kompromisom, je Slovenija zelo obremenjena tudi s starimi kancerogenimi bremeni. Dr. Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo poudarja, da svincu niso izpostavljeni samo v Mežiški dolini. “Ko se svinec enkrat naloži v kosti, se ga do konca življenja ne znebiš. V kosteh ljudi, ki so živeli pred tisoč leti, so ugotovili več stokrat manj svinca, kot ga imamo danes. Tudi ljudje, ki nismo zastrupljeni na delovnem mestu, povprečni Slovenci ga imamo približno 200 mikrogramov na liter.”

Metoda Dodič Fikfak opozarja, da ameriške raziskave kažejo, da otrok pri vrednosti 10 do 50 mikrogramov svinca izgubi pet do šest inteligenčnih točk na IQ lestvici. “Ko so ugotovili, koliko otrok ima toliko svinca, je nastala panika, koliko inteligence se izgublja. Pri nas se pri otroku, ki ima manj kot 50 mikrogramov svinca na liter krvi, reče, da ni obremenjen in se ga ne spremlja.”

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je od leta 2013 do leta 2018 vzela 64 vzorcev kravjega in 6 vzorcev ovčjega mleka slovenskega porekla in v 25 vzorcih ugotovila prisotnost svinca. Mejna vrednost, ki pa torej ni varna vrednost, ni bila presežena. Ta prav tako ni bila presežena v petih vzorcih, v katerih so ugotovili prisotnost svinca v okviru monitoringa onesnaževal. To mleko je bilo po poreklu tudi iz drugih članic Evropske unije.

Dr. Jožica Ježek z veterinarske fakultete opozarja na raziskave naših sosed. “Na Hrvaškem so gledali vzorce mleka v zbiralnicah in v približno tretjini vzorcev ugotovili preseženo vsebnost svinca. Ta podatek je lahko zaskrbljujoč za sosednjo državo, pa tudi za nas, če uvažamo to mleko. V Italiji je bila na področju Kalabrije zelo presežena vsebnost arzena v mleku.”

Zakonodaja predpisuje samo spremljanje vsebnosti svinca. Na upravi za varno hrano pravijo, da bodo arzen vključili v program spremljanja v letu 2019.

Onesnaženo imamo tako vodo kot tla in zrak. Stroški zdravljenja zaradi dizelskih in bencinskih izpustov so leta 2016 v Sloveniji znašali več kot pol milijarde evrov, od tega so dve tretjini k temu prispevali dizelski izpusti. Zoltan Massay – Kosubek iz Evropske zveze za javno zdravje pravi, da gre za konservativno oceno in da so realni stroški verjetno še višji. Za ta denar bi lahko zagotovili plačo 10.000 zdravnikom, izobrazili 10.000 medicinskih sester in zgradili dve srednje veliki novi bolnišnici.