Črni petek – olimpijske igre za potrošnike

Ker Slovenci nismo imuni na ameriške potrošniške podvige in umetne praznike, smo lani zaradi popustov črnega petka drli v raznorazne veleblagovnice

Slovenija, Ljubljana, 03.01.2011, 03. Januar 2011 Ljudje hodijo nakupovat v trgovine, kjer so se danes zacele zimske razprodaje. Trgovina, popusti, nakupi, Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo
foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Veliko ljudi črni petek menja s črnim četrtkom. Ob enajstih dopoldne v četrtek, 24. oktobra, leta 1929, eno uro po začetku poslovanja, je namreč newyorško borzo zajela panika. Vlagatelji, ki so kupili delnice podjetij, za katere so jim zagotovili, da so uspešna in se širijo, so svojim posrednikom naročili, naj jih prodajo – za vsako ceno, včasih skorajda za nič – zgodil se je zlom borze, svet pa je padel v veliko depresijo.

Črni petek s tem črnim četrtkom torej nima prav nič skupnega. Petek, po ameriškem zahvalnem dnevu, je črno barvo prvič dobil leta 1966, ko so zaradi povečanega števila nesreč kot posledico pretirane gneče norih nakupovalcev in tudi nasilja, ki ga je nebrzdano tekmovanje potrošnikov za znižane artikle povzročilo, dan tako poimenovali na policijskem oddelku v Filadelfiji.

No, pozitiven predznak – kakor za koga – pa je črni petek dobil pozneje, ko so zaradi popularnosti nakupovanja na ta dan trgovci spoznali, da se s črnim petkom uradno začne obdobje predbožične nakupovalne mrzlice, v katerem se številke v bilancah tradicionalno spreminjajo iz rdečih v črne – od izgub k dobičkom.