Celje in celja prihodnosti

Z dijaki Gimnazije Celje - Center razpravljamo o mestih prihodnosti. Iščemo futuristično-realistične ideje, poglede, rešitve, vizije; od umetne inteligence do zdrave človeške pameti

foto: Bernd Thaller

Gimnazija Celje – Center, november 2070

Dijakinja Nia Karolina se s prvim jutranjim letom iz Virštanja na Kozjanskem v slabih petih minutah preslika k prvi uri fizike, kjer poteka telekonferenca s človeško bazo na Marsu. Napovedi Nikole Tesle o učinkovitem zračnem prometu na manjših razdaljah so se končno uresničile, “leteči krožniki” so nekaj tako vsakdanjega, kot so bili pred tremi desetletji električni avtomobili. Težav s parkiranjem ni več, večina transporta poteka po zraku.

Celje je ultra moderno mesto in ima prvič po obdobju celjskih grofov širši regijski in celo globalni vpliv. Nacionalne države so le še digitalni spomin, Celje je interesno združeno z že od leta 2014 pobratenim turškim mestom Gaziantep. Ob kristalno čisti Savinji, v kateri se je že dolga leta mogoče kopati, se živi dobro. Človek je na prvem mestu, večino cest je zamenjala ozelenitev, na strehi legendarne stolpnice Vrtnica rastejo sibirske jelke.

Zrak je čist, območje nekdanje Cinkarne je popolnoma sanirano in skupaj z nekdanjim nakupovalnim središčem spremenjeno v enega izmed najlepših parkov v Evropi. Sredi zelenega srca Savinjske doline sta virtualna spomenika velike svetovne popotnice Alme Karlin in švedskega kemika Alfreda Nobela, ki mu je nekoč neka Celjanka ukradla srce in predvsem požrla veliko denarja. Po Južni železnici vozijo ultra hitri magnetni vlaki. Pot do Dunaja traja le eno uro.

V sklopu naše serije #MestaPrihodnosti smo z dijaki na Gimnaziji Celje – Center razpravljali v torek, 13. novembra, ob 14.00. Gosta sta bila antropolog dr. Dan Podjed (strokovni sodelavec Frekvence X) in fizik in glasbenik Janez Dovč (avtor predstave Tesla).

Gimnazijke in gimnazijci Anej Kostrevc, Maj Mravlak, Katrin Kovač, Aleksander Breznikar, Jernej Lah, Nejc Drev in Mitja Suvajac so predstavili svoje vizije prihodnosti.

Gimnazija Celje – Center, november 2018

Če vseeno pustimo preveliko domišljijo ob strani: kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšno bo Celje? Dejstvo je, da urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kadar koli prej. Morda bo nekoč v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora. S kom pa bi se lahko povezalo Celje? Kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo in kako ranljiva bodo mesta prihodnosti?

Z dijaki Gimnazije Celje – Center razpravljamo o tem, kje in kako bomo živeli, kako pametne stavbe bomo gradili, kakšna infrastruktura nas bo popeljala v prihodnost, s čim se bomo vozili, kaj bomo storili z odpadki. Iščemo futuristično-realistične ideje, poglede, rešitve, vizije. Od “letečih krožnikov” Nikole Tesle do sodobnih tehnologij. Kako pa si v resnici želimo živeti čez 50 let? Katere vrednote bi morali ohraniti tudi v mestih prihodnosti? Se mora človek vrniti na prvo mesto? Od umetne inteligence do zdrave človeške pameti. Od Celeie historice do Celeie futuris.

Nekaj razmislekov: 

“Večina prevoza se bo prestavilo pod zemljo. V zraku bo gneča, tudi Elon Musk razmišlja v tej smeri.”

 “Ljudje bomo hoteli gledati naravo, zato bomo transport, logistiko in smeti prestavili pod zemljo, kjer nam ne bo v napoto.”

“Zelo dobra alternativa je urbano čebelarstvo, ravno čebele so glavni opraševalec. Sem ljubiteljski čebelar, večino idej dobim v naravi, ko sedim pred čebelnjakom. Čebele nas lahko naučijo sodelovanja, kako skupina deluje kot družina.”

“Stik do sočloveka se ne sme pozabiti”

“Ljudje se moramo povezovati, socializirati drug z drugim, tudi z glasbo.”

 “Ne smemo pozabiti na čustva in odnose, ta nas povezujejo.”

“Trajnostni razvoj je ključen, že zdaj moramo razmišljati, kako bomo Celje preuredili, da nam bo prijazno vsaj še 200 let.”