Imagine Dragons: Origins

Komericalno pregrešno uspešni Imagine Dragons so za svojo novo zbirko izbrali tudi genialno laž oziroma primerno zavajujoč naslov

Legende se vračajo. Četrti album lasvegaške bobnarsko-rockersko-šlagerske ekipe je izjemen – ….. dokaz, da so Nickelback drugi najslabši bend vseh časov! Kajti. Imagine Dragons bodo od zdaj naprej vedno prvi! Tretji bi bili, hm, One Republic, seveda.

Vsak izgovor pride prav. Na planetu ID pa sloh. Zdi se, da Imagine Dragons slehernega od svojih songov prilagodijo trendovski obliki trenutka, v katerem je produkcijsko izveden. A da ne bo pomot, še prej strukturo in melodijo zvitorepsko prevzamejo od tedaj najbolj priljubljenih kolegov. In za nameček je tu še en ključen parameter. Vokalist Imagine Dragons se brez ženiranj potrudi prevzeti pevsko rutino najbolj prodajanih (zaenkrat na srečno še vedno) moških vokalov.

Dejansko gre za formulo, ki bi jo lahko opisali kot peresno-avtorski tip Carpool karaok.

Tisto, kar pa je pri Imagine Dragons dejansko avtorskega pa je vpitje in kričanje. Na srečo – spet – še vedno prebavljivo. Če ga primerjamo z odiranjem naših MRFY, je to kričanje resnično v mejah normalnega.

Cederama bo fantastična. Tako kot bleščeč trgovski center na robu vzhodnoevropske prestolnice. Vsaka simbolna podobnost z dokumentarnim filmom Češke sanje (2004) ne bo naključna.