Intervju

Znanost ni postranska zadeva

Alok Jha je eden od najbolj prepoznavnih obrazov mlajše generacije znanstvenega novinarstva v Veliki Britaniji. "Znanstveno novinarstvo gre skozi pomembno evolucijo in postaja vse bolj preiskovalno."

Alok Jha
Britanec Alok Jha je kot znanstveni novinar poročal za The Guardian, BBC, ITV, trenutno pa je presedlal na tednik Economist.
foto: Maja Ratej

Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekova pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Guardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.

Evolucija znanstvenih novinarjev: Od entuziastov do skeptikov

Znanstveno novinarstvo je tekom desetletij doživljalo vzpone in padce. Medtem ko je v Sloveniji to skoraj spregledan poklic, na Otoku potuje skozi jasno evolucijo in postavlja trende v svetu. “Pred 20. oziroma 30. leti je bila znanost za britanske medije predvsem tema za razvedritev, zanimivost, ki jo dodamo na koncu programa,” pripoveduje. Saj poznate dikcijo “Znanstvenikom je uspelo odkriti to in to” ali pa “raziskovalci so potrdili to in to” …? V zadnjih 20. oziroma 15. letih pa smo v britanskih medijih priča izjemnemu povečanju vsebin, povezanih z znanostjo.

Znanost je postala relevantna vsem ostalim tipom novic, mediji znanosti sledijo na dnevni ravni. Dojemati smo jo začeli kot del kulture, podobno kot umetnost je postala bistven civilizacijski uspeh človeštva. Samo poglejte monumentalne dosežke, kot so Veliki Hadronski trkalnik v Cernu, vse bolj podrobno poznavanje vesolja … Ta odkritja nimajo neposrednega vpliva na naš vsakdan, a so ljudem vseeno relevantna. Dokazujejo, česa vsega je sposobna človeška domišljija, kam lahko pripelje naš razum, in ljudje temu dejavno sledijo.”

V čisto zadnji fazi, dandanes, pa smo se premaknili še naprej, nadaljuje Jha: od golega poročanja o znanosti k spraševanju o njej. Zakaj počnejo to, kar počnejo? Počnejo to prav? Znanstveni novinarji se preobražajo v preiskovalne novinarje in preverjajo znanstvenike, razkrivajo nepravilnosti, poneverbe, goljufije. “Na neki način smo odrasli. Zavedamo se, da je znanost nujna, pomembna in da potrebuje sredstva, ki pa jih mora tudi upravičiti.”

Novinarji in komunikatorji? Razlika je velika!

V Sloveniji v primerjavi z večino drugih zahodnoevropskih držav nimamo formalnega izobraževanja znanstvenih novinarjev, poročanja se lotevajo po večini zanesenjaki nad znanostjo in tudi v obrnjenem vrstnem redu ni prav nič boljše. A to oviro se da obiti, meni Alok Jha.

“V naravi našega poklica je, da smo profesionalno nevedni in radovedni. Sam ves svoj čas posvetim temu, da nič ne razumem.”

“Imam diplomo iz fizike, o biologiji pa ne vem nič, čeprav o njej ogromno poročam,” nadaljuje. “Za poročanje o znanosti ne potrebuješ diplome, vedeti pa moraš, kako deluje. Kako poteka raziskovanje, kaj pomeni objava v ugledni reviji, kako se gradi vpliv in ugled v znanosti. Kar pa zadeva znanstvenike, ki se gredo novinarstvo, pa svetujem predvsem, da so odkriti s sabo. Boste res novinar ali boste nekdo, ki bo le promoviral znanost? Izstopiti morate iz sistema, da bi lahko poročali o njem.”

Znanost prva tarča lažnih novic

V znanstvenem novinarstvu imamo že dolgo časa opravka z lažnimi novicami. Poznamo zgodbe o slabi znanosti, od lažnih zdravilcev, nasprotnikov cepljenja, podnebnih sprememb … “Te vsebine vplivajo na življenje ljudi, zato se jih lotevamo z veliko resnostjo.” Zdaj, ko so lažne novice tako rekoč vdrle na naslovnice, je odgovornost novinarjev, da jasno in vztrajno opozarjajo nanje, meni.

“Vsi novinarji bi morali biti že po naravi skeptiki, že po naravi bi morali stvari stalno prevpraševati. Trenutno me bolj kot lažne novice skrbi to, da novinarji 80 odstotkov svojega časa namenjamo kolobarjenju nepomembnih vsebin, ki so vsakodnevno na agendi, namesto, da bi konstruktivno iskali teme, ki so pomembne, dvomili in vrtali za vprašanji, ki lahko vplivajo na dobrobit naših poslušalcev, bralcev, gledalcev.”

Novinarstvo po njegovem po svetu izgublja sredstva, vse manj ga je, vse manj je denarja zanj. Tradicionalni medijski modeli se sesuvajo. Lažne novice so zagotovo nov udarec že tako krhki novinarski sedanjosti, zagotovo se moramo spoprijeti z njimi, še opozarja Jha.