Vede, ki sodijo pod okrilje ekonomije, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več izsledkov o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Nevroekonomija na pohodu: obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi

Vede, ki sodijo k ekonomiji, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več ugotovitev o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete.

Za tokratno oddajo smo izhajali iz treh objavljenih znanstvenih člankov, v katerih nevroznanost vstopa na polje ekonomije. V prvem, iz leta 2016, s hudomušnim naslovom »Korporativno lepotno tekmovanje«, avtorji z ameriške Univerze Duke v Severni Karolini postavijo tezo, da igra videz pomembno vlogo pri izbiri vodilnih kadrov. Kot so pokazali v študiji z 2000 preučevanimi posamezniki, je videz pomemben dejavnik pri izbiri novih ljudi v podjetje. K videzu uvrščajo lepoto in vzbujanje kompetentnosti. “Lepši ljudje so uspešnejši pri doseganju poslovnih pozicij, dosegajo tudi višje plače in so nasploh v hierarhiji podjetij višje kot manj lepi posamezniki. Delodajalci približno tretjino pogosteje vabijo na razgovore lepše ljudi,” povzema Valentinčič. A čeprav pridejo lepši ljudje višje po hierarhiji, na koncu po njegovih besedah njihova uspešnost ni nič večja od uspešnosti drugih.

Hormoni vplivajo na trgovalne pozicije na borzi

Gremo naprej, k članku iz leta 2015, ki je v tezah še bolj drzen, če bi bili kritični, bi lahko rekli, da je determinističen. Skupina avtorjev z univerz v Španiji, Veliki Britaniji, Švici in v Združenih državah Amerike, je potrdila hipotezo, da ravni hormonov v krvi vplivajo na naše ravnanje na finančnih trgih. Preučevali so približno 150 moških in dokazali, da sta posebej odločilna testosteron in stresni hormon kortizol. Celo tako zelo, da, če jih citiramo, lahko zamajejo finančne trge. “Do zdaj so ugotovili, da posamezniki z višjimi ravnmi testosterona v krvi sprejemajo bolj agresivne pozicije pri trgovanju na borzi, kar se pokaže po tem, da imajo bistveno višje donose kot ostali. Izkazalo se je, da so ljudje pod vlivom obeh hormonov sprejemali drugačne odločitve.”

Začne se že v maternici

Za konec pa še k eni študiji, ki je še bolj radikalna. Štirje avtorji z ameriških univerz v študiji iz leta 2016 postavljajo tezo, da lahko prenatalno okolje vpliva na drznost in tvegano vedenje posameznikov pri trgovanju. Izhajali so iz švedske baze dvojčkov. To, da se v trebuhu razvijaš kot dvojajčna dvojčica ob bratu dvojčku, igra pomembno vlogo.”Punčke, ki so imele v maternici brata dvojčka, so pozneje v življenju pogosto kupovale bolj tvegane vrednostne papirje, pogosteje so izbirale delnice v primerjavi z vzajemnimi skladi, njihovi portfelji so bili bolj tvegani od portfeljev tistih deklet, ki niso bile izpostavljene povišani vrednosti testosterona v prenatalnem obdobju.”

Ali s tem ne postajajo ekonomisti vse bolj biološki deterministi?

Ekonomisti so dolgo živeli v poenostavljenem svetu, v katerem je prevladovalo namišljeno bitje, ki se je imenovalo homo economicus, hladno, racionalno bitje, ki se je ravnalo po ekonomskih modelih, formulah,” odgovarja Valentinčič. S prihodom finančne krize in hkratnim tehnološkim razvojem se je zgodil preboj, nadaljuje. “Zdaj vemo, da je to bitje zelo nepopolno. Pri odkrivanju nepopolnosti nam pomaga tudi nevroznanost. Pri razumevanju sveta smo imeli dolgo časa veliko luknjo.”

Maja Ratej