Franci Savšek pravi, da se učimo celo življenje: po petdesetem letu je odkril strast do slikanja in se odločil za študij strojništva. “Če bi šel mlajši študirat, mogoče vsega ne bi vzel tako resno. Tudi z branjem sem imel v osnovni šoli grozne probleme, sovražil sem knjige. Potem se mi je tako odprlo, da me ni mogel nihče ustaviti!“
Franci Savšek pravi, da se učimo vse življenje: po petdesetem letu je odkril strast do slikanja in se odločil za študij strojništva
Bil je najstarejši v predavalnici, striček, se v smehu spominja. Franci Savšek je presegel lik slovenskega študenta, ki zavlačuje študij. A v resnici je vse, razen vpisa pri 53 letih, naredil v roku.
“Če bi šel mlajši študirat, mogoče vsega ne bi vzel tako resno. Tudi z branjem sem imel v osnovni šoli grozne probleme, sovražil sem knjige. Potem se mi je tako odprlo, da me ni mogel nihče ustaviti!“
Verjame, da lahko en kamenček sproži plaz. In res ga je leta 2010, ko je zagledal plakat francoskega umetnika Toulouse-Lautreca. Čeprav ni nikoli slikal, je začel ustvarjati reprodukcije.
“Jaz sem ‘soler’, že celo življenje soliram. Če se zgledujem po velikih imenih slikarstva, so vsi nekako solirali in izstopali. Zgodovina kaže, da je treba ubrati svojo pot.”
