Nevidno ožilje mest

V tretjem delu serije Mesta prihodnosti raziskujemo skrito infrastrukturo, zaradi katere mesta sploh lahko delujejo

foto: Val 202 / Jan Grilc

Odpravimo se v srce slovenskega električnega omrežja, odkrivamo različne pristope k tako imenovanim pametnim mestom, sprašujemo se tudi o vplivu urejanja javne infrastrukture na zdravje in pomenu sodelovanja prebivalcev v procesih odločanja o njihovih soseskah.

Vsakdanje življenje v mestih poganja nevidno ožilje, infrastruktura, po kateri se pretakajo energija, voda, hrana, podatki, ljudje in ideje. Pa tudi fekalije in vse več odpadkov. Nove tehnologije in umetna inteligenca hitro spreminjajo načine, kako upravljamo mesta, več tisoč tipal in gore podatkov nam omogočajo nadzor nad procesi, o katerih včasih nismo vedeli ničesar. Kako lahko obstoječo javno infrastrukturo nadgradimo in spremenimo, da bo učinkoviteje zadostila potrebam vse številnejšega prebivalstva?

“Za pametna mesta je treba infrastrukturo razvijati celovito, ne le na posameznih področjih. Šele z združevanjem učinkov različnih podsistemov se je mogoče dokopati do inovativnih tehnoloških rešitev.”

Sogovorniki: Andrej Vrbinc, vodja Republiškega centra vodenja (ELES), dr. Gregor Papa, vodja odseka za računalniške sisteme (IJS), Rok Magister (SAP), Franziska Dolak (Siemens), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), Teresa Cordova (Great Cities Institute, University od Illinois in Chicago).

Prvi del serije o rasti in spreminjanju urbanih okolij najdete tukaj, drugi del o bivališčih in soseskah pa tukaj.

Predlogi za nadaljnje brskanje:

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti

Protipoplavna infrastruktura v Tokiu

Kako dvigovanje morja ogroža internetno infrastrukturo

Uvajanje participatornega proračuna v Pazinu na Hrvaškem

Reportaža iz ljubljanskega kanalizacijskega omrežja v Infodromu

Republiški center vodenja, ELES

foto: ELES

* V besedilo oddaje se nam je prikradla napaka. V Sloveniji na leto porabimo približno 13 tisoč GWh električne energije, ne 13 GWh, kot smo prvotno zapisali.