Aktualno

Dekleta se bolj samocenzurirajo kot fantje

Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije

Blandine Mollard
foto: Val 202

V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.

Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.

“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”

Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.

Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.

Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.

“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “