18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu, nas pa je zanimalo, v kakšni kondiciji so slovenske občine.
18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu. V kakšni kondiciji so slovenske občine?
Povprečna slovenska občina je po številu prebivalcev in površini dvakrat večja od povprečja v Evropski uniji, težave pa imamo z velikimi razlikami med slovenskimi občinami.
Janez Rihtarič, župan občine Radenci, se je že pred časom odločil, da ne bo kandidiral še enkrat, ker se mu zdi, da sta dva mandata dovolj, meni tudi, da bi zaporedne mandate morali omejiti z zakonom (največ dva), predlaga pa še, da bi mandat podaljšali na pet let. Rihtarič pravi, da župani niso ujetniki strankarske politike: “Stranke smo v naši občini pustili pred vrati,” razlaga župan občine Radenci.
Strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo v Ljubljani pravi, da za združevanje občin ni veliko možnosti, zato velja težave reševati z medobčinskim sodelovanjem. Napoveduje še, da se bo morda enkrat v prihodnosti odprla razprava o regionalizaciji, saj je prepričan, da Slovenija potrebuje pokrajine. Kaj lahko obljublja kandidat za župana? Dr. Rakar: ”Marsikaj, sploh če je v preteklem mandatu kaj pokazal, večji manevrski prostor za obljube pa ima, če občani ne poznajo pristojnosti župana in občinskih svetov.” Rakar meni, da pristojnosti županov ne bi bilo treba povečevati, ne podpira niti ideje o odpoklicu župana, pa tudi omejevanja števila mandatov ne: “Ljudje na lokalni ravni lahko rezultate dela župana vidijo zelo neposredno.”
Ljudje vedo, da je od občine odvisna njihova kakovost življenja, zato jim ni vseeno, kdo občine vodi.” – dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo v Ljubljani
Kaj si lahko obetamo od letošnjih lokalnih volitev
Andraž Zorko, raziskovalec javnega mnenja, agencija Valicon: ”Lokalne volitve potekajo po drugi logiki kot parlamentarne volitve.” Zorko dodaja, da je prostora za neuresničljive obljube več na nacionalni ravni: “Na lokalni ravni so rezultati dela bolj vidni, družbena kontrola je večja.”
Večja poslovna priložnost za agencije, ki raziskujejo javno mnenje, so parlamentarne volitve, a na terenu že potekajo raziskave pred lokalnimi volitvami, anketirani se pritožujejo zaradi nenavadnega (neprofesionalnega) pristopa anketarjev, ki jih kličejo po telefonu, pravijo, da so preveč vsiljivi. Zorko pojasnjuje, da ”to ni anketa, to je ‘push poll’, nekdo pod pretvezo ankete izvaja kampanjo”.
So župani, občinski in mestni sveti nosilci razvoja ali podaljšana roka centrov moči?
Dr. Rakar pravi, da so po njegovem mnenju avtonomni nosilci razvoja, je pa pomembno, da ima župan vizijo in karizmo. Andraž Zorko pa poudarja, da je zelo pomembno, kaj se nahaja v občini. Tam, kjer so močni industrija, infrastrukturni objekti, se pojavljajo župani, ki so ”šerifi.”
”Tipičen primer je Jankovič, o katerem volivci pravijo, da morda ni vse v redu, je pa marsikaj naredil.” Kdo lahko premaga šerifa? Zorko odgovarja: ”Drug šerif.”
