Verjetno je ob informiranju eden od najbolj smiselnih načinov boja proti nestrpnosti in sovražnosti, ali zgolj strahu in nelagodnosti zaradi pomanjkanja izkušenj in pravih informacij, zaradi katerih ljudje iščejo zavetje v Evropi, kultura. Na Dunaju je prejšnji teden potekala že 50. ponovitev izkustveno interaktivne predstave Skozi oči begunca. Predstava ponuja realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti.
"Videl sem, kakšen odnos so imeli ljudje do nas na poti. Zelo sem vesel, da lahko zdaj skozi predstavo to sporočilo prenašam naprej."
Na Dunaju je prejšnji teden potekala že 50. ponovitev izkustveno interaktivne predstave Skozi oči begunca. Predstava, ki sta jo v okviru projekta društva Humanitas pred dvema letoma zasnovala Manca Šetinc Vernik in režiser Jaka Andrej Vojevec, ponuja realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti.
“Spomini na to, kaj vse smo takrat doživljali, zame še vedno predstavljajo travmo. Na poti sem videl toliko slabih stvari. Videl sem, kaj vse se je dogajalo družinam, starejšim, otrokom. Videl sem ljudi, kako so umirali. Videl sem, kakšen odnos so imeli ljudje do nas na poti. Zelo sem vesel, da lahko zdaj skozi predstavo to sporočilo prenašam naprej. V vlogi policista zdaj sam izrekam besede, ki sem jih slišal s strani policije. Morda lahko ljudje začutijo to, kar sem sam doživljal na tej poti.” – begunec Payman Qasimian
Manca Šetinc Vernik pravi, da je bila zanjo ena od najmočnejših izkušenj ob predstavi na Škofijah, kjer je bil skupnost zelo razdeljena.
“Otroci pa so predstavo sprejeli z odprtimi rokami. Učenka 8. razreda je rekla, da v imenu svoje države se opravičuje za vse, kar smo naredili tem ljudem.”
