Reakcija

O medvedih tokrat globalno

Vsega 8 vrst medvedov naseljuje vse celine, razen Avstralije in Antarktike, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne

DSC_0079
polarna medveda
foto: dr. Andrew Derocher

Kadar se pri nas pogovarjamo o medvedih, po večini govorimo o rjavih evropskih medvedih, ki naseljujejo naše kraje. Največkrat se govori o njih, ko nastanejo konflikti med njimi in ljudmi ali v najboljšem primeru, ko so na voljo novi izsledki raziskav slovenskih strokovnjakov, ki so  na tem področju med vodilnimi na svetu.

Kaj pa po svetu? Poznamo le 8 vrst medvedov,  naseljujejo  vse celine,  razen Avstralije in Antarktike.  Največ  vrst  je na severni polobli  v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, veliko manj pa  jih je  v Južni Ameriki in Severni Afriki. Ponekod so izumrli, ponekod jih imajo le peščico, tam, kjer so populacije stabilne ali  je  medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem,  kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike  mednarodne konference o  medvedih, ki  je septembra potekala v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav.

V Mehiki, ki predstavlja južno mejo življenjskega prostora ameriških črnih medvedov, jih preučuje biolog z Univerze Nayarit, Carlos Luna.

Carlos Luna

foto: Val 202

“Žal  so znanstveni podatki o mehiški  populaciji medvedov  zelo skopi. Znanstveniki imamo velike težave pri terenskem delu, predvsem zaradi političnih in varnostnih razmer na severu države.  Pravzaprav nimamo niti grobih ocen o številčnosti.”

V  ZDA se medvedom godi veliko bolje kot v Mehiki. Tam poleg zelo razširjenega ameriškega črnega medveda živijo še rjavi medvedi – grizliji ter na Aljaski tudi  polarni medvedi. Profesor Tom Smith z Univerze Brigham Young iz ameriške zvezne države  preučuje konflikte med medvedi in ljudmi v ZDA in tudi drugod po svetu.

“Populacije črnih in rjavih medvedov so v večini ZDA stabilne, lov je močno reguliran, medvedom pri nas ni hudega.  Verjetnost, da vas bo medved poškodoval ali ubil je zelo, zelo majhna,  blizu ničle. Je pa res, da ko posežemo v njegov življenjski prostor moramo upoštevati nekaj preprostih pravil.”

Še bolj medvedja država kot so ZDA pa je Kanada. Poleg črnega in rjavega medveda imajo kar dve tretjini od 23 tisoč polarnih medvedov, kolikor jih je na svetu.  Ena od vodilnih avtoritet za polarne  medvede na svetu je Kanadčan  dr. Andrew Derocher z Univerze  Alberta.

predavanje dr. Andrewa Derocherja v Ljubljani

foto: Val 202

“Ljudje v Kanadi so navajeni sobivanja z medvedi. Res pa je, da se zadnja leta težave stopnjujejo,  ker se hkrati človek širi  v medvedov življenjski prostor, habitat medvedov, sploh polarnih pa se zmanjšuje. Letos so polarni medvedi v Kanadi  ubili dva človeka, glavni razlog pa je v tem, ker jim zmanjkuje prostora: led se topi, viri hrane zmanjšujejo, polarni medvedi pa  so aktivni na območjih, kjer jih prej ni bilo.”

V Južni Ameriki imajo le eno vrsto medveda, Andskega  medveda ali očalarja. Na največji celini je vrst  največ –  Azijo  poleg rjavih in polarnih medvedov naseljujejo še  azijski črni medved ali orgličar, termitski medved ali šobar, ki živi v Indiji, orjaški panda ter malajski  medved, ki živi v tropskih gozdovih. Na Japonskem medvedov podobno kot pri nas ne primanjkuje je povedal Koji Yamazaki, predavatelj s tokijske Univerze za agrikulturo.

“Populaciji obeh vrst medvedov  na Japonskem uravnavamo z lovom, letno  lovci uplenijo  med 1000 in 2000 medvedov.  Napadi medveda na človeka so na Japonskem zelo redki, nekaj več je težav pri napadih medvedov na črede živali, še največ škode pa naredijo na posevkih.”  

azijski črni medved

foto: Wikipedia

Za razliko od Japonske pa so medvedi na Tajvanu redkost. Meisho Quan, biologinja iz Taivana si že vse življenje prizadeva za ohranitev njihove populacije azijskega črnega medveda, edine medvedje vrste na otoku.

“Stanje pri nas je popolnoma drugačno kot v Severni Ameriki ali Evropi ali pri vas v Sloveniji. Ocenjujemo, da je medvedov pri nas le  med 200 in 300 in so izjemno ogroženi. Največjo  grožnjo medvedom predstavljajo  divji lovci, ki jim nastavljajo pasti. Pred 8 leti smo ustanovili  fundacijo, ki se trudi dvigniti zavest o pomenu medvedov v naravnem okolju.”

Medvedi v nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane. Vsaj  večina vrst:  polarni medved, daleč največja zver na svetu se hrani skoraj izključno z mesom, orjaški panda pa je 100% vegetarijanec. Preostalih šest vrst  je vsejedih.  Rjavi medved ima med vsemi medvedi največ podvrsti, ena od njih je  evropski rjavi medved, ki jih je v Evropi  okoli 14 tisoč.  Nuria Selva je Španka, ki že 20 let živi na Poljskem in se že dobro desetletje ukvarja z  rjavimi medvedi.

“Ti so nekoč poseljevali celotno Poljsko, tudi nižine severovzhoda, a so jih pred približno 100 leti iztrebili. Pred drugo svetovno vojno so jih takratne oblasti poskušale spet naseliti, a je njihova prizadevanja ustavila vojna. To je bil prvi večji projekt ponovne naselitve medvedov na svetu. Rjavi medvedi na Poljskem so del karpatske populacije, naših  100 medvedov pa si delimo s Slovaško in Ukrajino.”

Precej več medvedov kot na Poljskem je na Švedskem, kjer živi več kot petina vseh evropskih medvedov. Lars Wiklund jih preučuje v osrednjem delu Švedske.

medved

foto: NPS Photo

“Na Švedskem je populacija rjavih medvedov  številna. Imamo jih okoli 3000, veliko naše pozornosti pa je usmerjeno v uravnoteženje populacije. Na jugu in v osrednjem delu Švedske je konfliktov  relativno malo, večje težave so višje na severu, kjer so strnjene črede severnih jelenov lahek plen.”  

Švedska je tako čez palec 20x večja od Slovenije, ima pa le 4x več medvedov kot jih imamo pri nas.  Po drugi strani pa je Španija celo malo večja od Švedske, medvedov pa imajo pol manj kot pri nas.  Tako na Švedskem, kot Norveškem in Španiji jih že 14 let preučuje biolog Andres Ordis.

“V Španiji  imamo dve ločeni populaciji medvedov,  ki med sabo nista povezani.  Prva je v Kantabrijskem  pogorju, šteje  med  200 in 250  osebkov in tam so  zgolj avtohtoni medvedi, nikoli jih tja nismo dodatno naseljevali. Druga veliko manjša skupina medvedov, okoli 40 jih je,  pa je tista v Pirenejih, ki jih dobro poznate tudi Slovenci, saj so medvedi  na meji med Francijo in Španijo skoraj izumrli in za okrepitev populacije smo jih več  pripeljali iz Slovenije.”  

Tom Smith, Nuria Selva in Anders Ordiz

foto: Val 202

V Pirenejih so medvedi  v 90. letih prejšnjega stoletja skoraj izumrli, leta 96 so tja  preselili sprva tri slovenske medvede, kasneje pa še pet. Inn že po nekaj letih se je populacija izjemno okrepila in ni več ogrožena, za kar ima največ zaslug slovenski kerlc, medved Pyros, ki je v 20 letih španske avanture  postal oče, ded ali praded  trem četrtinam  medvedov, ki danes bivajo v Pirenejih.