Zaradi zaupanja tolmači nikoli ne pišemo spominov ali avtobiografij

Christopher Thiéry je bil osebni tolmač več francoskih predsednikov, zlasti Mitterranda in Chiraca, vrsto let je spremljal drobovje delovanja svetovne politike

Christopher Thiéry
foto: Maja Ratej, Val 202

Tolmaču Christopherju Thiéryju težko pripišemo narodnost, saj je popolnoma dvojezičen in v ljubezni med angleščino in francoščino ločuje podobno kot mati med svojima dvema otroka. Nekdaj osebni tolmač več francoskih predsednikov, zlasti Francoisa Mitterranda in Jacquesa Chiraca, je vrsto let spremljal drobovje delovanja svetovne politike. “Za dobro tolmačenje pravijo, da moraš biti v mislih malo pred govorcem, da ga moraš čisto malo prehitevati.”

“Tolmači nikoli ne pišemo spominov ali avtobiografij. Po zakonu bi sicer lahko razkril vsebine srečanj izpred desetletij, a za naš poklic bi bila to katastrofa. Zaupanje bi popokalo kot najbolj krhka steklena vaza.”

Je ljubitelj jadranja in lepega jezika, ki se nekako nikoli ni znašel v temah, povezanih s pletilstom. A to so bili časi na začetku njegove kariere, preden ga je potegnilo prevajanje tem s področja mednarodne politike, ki jim je ostal zvest do danes. Kljub temu da jih šteje že čez 90, še vedno tu ali tam kaj prevede. V svoji karieri je najmanj šestkrat obkrožil svet in stal ob pomembnih ikonah druge polovice 20. stoletja: Georgu Bushu Starejšemu, Ronaldu Reaganu, Nelsonu Mandeli, princesi Diani …

“Tolmačenje za pomembne ljudi je zelo nediskretno, prisostvuješ temu, kar se pravkar dogaja v njihovih možganih.”

Christopher Thiéry je bil eden od soustanoviteljev Mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev, zdaj zaseda vlogo častnega predsednika v njem. Zaradi doprinosa k ravni tolmačenja mu je Francija podelila odlikovanje legija časti, ima pa še en vzdevek. Po gostovanju pri Larryju Kingu, kamor je kot tolmač spremljal tedanjega francoskega predsednika Jacques Chiraca, se ga je oprijel vzdevek “Mr. Spring”. “V Ameriko sem tedaj potoval samo za to, da sem povedal eno besedo. In to je bila pomlad.” 

Ljubljano je obiskal ob 45-letnici Društva konferenčnih tolmačev Slovenije. Ob tem so v prestolnici gostili razstavo En proces, štirje jeziki, ki opominja na zapuščino nürnberških procesov, tudi tisto jezikovno, saj veljajo za zibelko sodobnega konferenčnega tolmačenja. Tokratni gost oddaje Evropa, osebno je osebno poznal nekaj tistih, ki so prevajali v sojenju obtoženim nacističnih zločinov, le da se o tem, zaradi grozljivih vsebin in izkušenj, niso nikoli pogovarjali.