O mojstrstvu Orsona Wellsa, filmskem nastopu Lady Gage, ekranizaciji Van Gogha in drugih presežkih znamenitega festivala v Benetkah. Posebna reportaža Nine Zagoričnik
Beneška mosta je v polnem teku, z izjemno dobrim izborom filmov, nam je iz Benetk sporočila Nina Zagoričnik.
“Vsaka zgodba ima žalosten konec, zato jo je treba končati, še pred njenim pravim koncem,” je v enem od svojih intervjujev dejal Orson Wells, ki ni nikoli znal zbrati dovolj denarja za svoje filme in tudi ne za zadnjega “Druga stran vetra”. Tako smo lahko na festivalu letos doživeli štiri ure filmske mojstrovine in norosti enega najbolj citiranih režiserjev vseh časov Orsona Wellsa.
Beneška Mostra, začela se je leta 1932, tudi danes poskrbi za vse: da poravna pretekle dolgove in tudi da napove prihodnost filma. Tako je pred tremi leti nastal še en festivalski program: Virtualna resničnost. Poteka na malem otočku Lazzaretto Vecchio. Med številnimi avtorji je tudi tržaški Slovenec, režiser Ivan Gergolet s filmom “V jami”, gre za eno od kraških jam, v filmu nastopa tudi igralka Maruša Majer.
So festivalski filmi, kjer na prvo mesto postaviš ime režiserja in ne naslov filma, letos je to zagotovo italijanski režiser Luca Guadagnino, ki je lani s filmom, “Pokliči me po svojem imenu”, navdušil vesoljni filmski svet.. Letos se za zlatega leva poteguje z grozljivko “Suspiria”, filmski remake iz leta 1977, nekoč slovitega italijanskega režiserja grozljivk Daria Argenta.
Na Mostri je kar nekaj glasbenih filmov, gotovo izstopa film “Zvezda je rojena”, celovečerni prvenec 43-letnega ameriškega režiserja Bradelyja Cooperja, to je že tretja verzija in zagotovo tudi ne zadnja, prva je bila posneta leta 1956, z Judy Garland, druga leta 76 z Barbaro Stressant. Režiser Cooper je glavno vlogo ponudil kar Lady Gaga in ona jo je takoj sprejela: “Pri delu z režiserjem Bradleyem mi je bilo najbolj všeč to, da me je sprejel kot igralko in jaz njega kot glasbenika.”
