Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Češka ima najnižjo brezposelnost v Evropski uniji, a tudi številne probleme. Kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak
Novejša zgodovina Češke je drugačna od slovenske. Zaznamovala jo je praška pomlad, nekaj mesecev liberalizacije se je končalo avgusta 1968 z vdorom sovjetskih čet. Prelom je pomenila žametna revolucija leta 1989, kmalu sta nastali dve državi, Češka in Slovaška. Robert Časensky, urednik raziskovalne in reportažne revije Reporter, nekdaj pa urednik osrednjega češkega časnika Dnes pojasnjuje, da so imeli srečo, da je razpad Češkoslovaške po letu 1990 potekal zelo gladko, saj so si delitve države želeli na obeh straneh. “Devetdeseta so bila zelo optimistična leta, velika večina ljudi je verjela, da bomo zahodne države kmalu dohiteli po demokratičnosti in gospodarski razvitosti. To se je izkazalo za težko nalogo, a vseeno so bila devetdeseta a v češki zgodovini najbolj optimistično desetletje,” še pravi Časensky in ocenjuje, da je Češka potegnila nekaj pravih potez, ki so omogočile razvoj države, v primerjavi s Slovenijo, je bilo na primer manj anomalij pri privatizaciji.
“Kar nedvomno delamo prav, je, da smo precej odprto izvozno gospodarstvo z močnimi vezmi z Nemčijo, pa tudi z drugimi državami Evropske unije. Češkemu gospodarstvu je vstop v EU na dolgi rok zelo pomagal. Uspešna je bila tudi privatizacija v devetdesetih letih, ko smo v nekaj letih celotno gospodarstvo preselili v zasebne roke. Še vedno mislim, da je bil to v tistem času pravi korak.” – Robert Časensky
Sinonim za češko gospodarstvo je seveda avtomobilska tovarna Škoda, ki je tradicionalno priljubljena tudi v Sloveniji. Ob povezovanju z Volkswagnom ji je uspelo obstati in narediti korak naprej. Poleg tega praktično vsak tretji Čeh vozi Škodo. Njen tržni delež se na domačem tržišču sicer počasi znižuje, saj so včasih obvladovali kar 80% domačega voznega parka. A veliko Čehov je oboževalcev Škode in za veliko ljudi je del nacionalnega ponosa.
Za nizko brezposelnostjo se skrivajo nizke plače
Lukaš Kovanda je ekonomist mlajše generacije, je sredi svojih tridesetih let. Dela v investicijskem in analitičnem podjetju Cyrrus. Kovanda je izpostavil nizko stopnjo brezposelnosti, ta je po podatkih Eurostata celo najnižja v vsej Evropski uniji. Kako je mogoče, da ima Češka le 2,4% stopnjo brezposelnosti?
“Na nizko stopnjo brezposelnosti vpliva več dejavnikov. Sindikati na Češkem so denimo zelo šibki, od devetdesetih je članstvo v njih ves čas padalo. Plače so zato ostale nizke, posledično pa je zaposlenost lahko višja, saj delodajalci nimajo velikih stroškov. Drug razlog je struktura našega gospodarstva in naša lega. Gospodarsko smo država, ki bi morala biti del Nemčije, saj je naša trgovina z Nemci zelo intenzivna, čeprav nimamo evra. Za nemško avtomobilsko industrijo imamo veliko dobaviteljev, Nemčija pa je v zadnjih letih gospodarsko zelo močna, kar se odraža tudi na številu služb na Češkem. Na Češkem skoraj ni brezposelnih, to je zaradi silno močnega ekonomskega stroja, ki se imenuje Nemčija.” – Lukaš Kovanda
Češka ima tako celo za eno-odstotno točko nižjo brezposelnost kot Nemčija, a seveda vse skupaj dobi drug kontekst, ko nizko brezposelnost postavimo ob bok plačam. Po podatkih Eurostata, je povprečna bruto urno postavka na Češkem le 11 evrov, s čemer minimalno zaostajajo celo za Slovaško. Za primerjavo, v Nemčiji je povprečni bruto zaslužek na uro več kot 34 evrov, v Sloveniji pa 17 evrov.
Slovensko in češko gospodarstvo sta si sicer v marsičem zelo podobna – po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj imamo skoraj enake davke na delo, obe gospodarstvi se zelo zanašata na izvoz in imata približno enak odstotek BDP uvoza in izvoza, obe v zadnjih letih spet beležita visoko gospodarsko rast (Češka denimo lani 4,3%, Slovenija pa 5%). Češki BDP na prebivalca znaša 36.350€, slovenski pa 34.900€. Je pa tudi kar nekaj pomembnih razlik, omenimo tisto najbolj v oči bodečo – češki javni dolg je skoraj 49% njihovega BDP, slovenski pa 97%. Pri nas se je v času gospodarske krize dolg podvojil, na Češkem ostaja na skoraj enaki ravni. Ekonomist Lukaš Kovanda pravi, da je k temu vsaj delno pripomoglo tudi to, da Čehi še vedno uporabljajo svojo tradicionalno valuto krono.
Politika iz risanke
Če se nam v Sloveniji zdi, da sestavljanje vlade po junijskih volitvah traja predolgo, so na Češkem na novo vlado čakali dolgih devet mesecev po volitvah. Junija je prisegla zelo kompromisna vlada, ki jo vodi 63-letni Andrej Babiš.
Analitičarka Veronika Vichova iz think-tanka European Values razloži, da so tradicionalne politične stranke zašle v krizo, politične debate so se zelo radikalizirale in postale populistične. Tudi na Češkem so velika politična tema begunci in migranti, čeprav jih v državi praktično ni, podelili so le 13 azilov.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je tako z 31% zmagala stranka Ano, ki jo je leta 2012 ustanovil milijarder Andrej Babiš. Ta prav tako kot pred kratkim znova izvoljeni predsednik Miloš Zeman, velja za kontroverzno osebnost.
Nekateri kritični Čehi za predsednika Zemana pravijo, da je češki Trump, no, to bi pravzaprav lahko bil nekoliko bolj uglajeni Babiš, ki pa je sicer milijarder. Veronika Vichova podobo čeških voditeljev povezuje z risankami: “Če sem iskrena, Čehi so zelo nagnjeni k razgradnji vsega, zato ni nič nenavadnega, da je tako uspešen ravno predsednik Zeman, ki se včasih obnaša kot kakšen lik iz risanke. Trump ima med Čehi podoben učinek.”
Poseben fenomen je novi premier, 63-letni Andrej Babiš. Ekonomist Lukaš Kovanda pojasnjuje, da si je Babiš veliko bogastvo nabral v devetdesetih letih. Rojen je bil na Slovaškem, na Češkem je začel poslovati v 90-ih, ko se je po lastnih besedah sprl s takratnim slovaškim voditeljem Mečiarjem. V Pragi je ustanovil podjetje Agrofert in bil zelo uspešen. V tistem obdobju panoge kot je kmetijstvo, niso bile priljubljene med podjetniki, Babiš pa je bil na nek način vizionarski in uspelo mu je zgraditi imperij v kmetijstvu.
“Pri vodenju poslov je brezkompromisen, slovi kot “silak”.” – Lukaš Kovanda o premierju Babišu
Imel je dobre povezave s politiki, po vrsti korupcijskih škandalov v največjih strankah pa se je odločil za neposreden vstop v politiko. V stranko je vložil veliko denarja in bil leta 2013 uspešen na volitvah, takrat je postal finančni minister. Imel je srečo, v času njegovega ministrovanja je češko gospodarstvo začelo rasti. Precej stvari, na katere ni imel vpliva, mu je pomagalo, tako da je veliko ljudi mislilo, da je to njegova zasluga.
Korupcija in politizacija medijev
Seveda tudi na Češkem niso imuni na korupcijo, vanjo so vpleteni tudi oblastniki, pojasnjuje urednik reportažne revije Reporter Robert Časensky: “Korupcija je še vedno težava, v preteklosti pa je bila res velik problem. Obe veliki stranki sta doživeli hude škandale, njuna težava pa je bila, da jih nista skušali rešiti, ampak prikriti, kar je po mojem mnenju tudi glavni razlog za priljubljenost novih strank. A tudi zdaj je precej podobno – trenutnega predsednika vlade preiskujejo zaradi zlorabe državnih in evropskih sredstev. Še vedno pa mu zaupa okrog 30% ljudi, ki so mu namenili svoj glas. Korupcija je torej na Češkem še vedno velik problem.”
Tudi razmere na področju novinarstva in medijev so na Češkem precej zamegljene. Predvsem zaradi vloge premiera Andreja Babiša, ki je istočasno tudi lastnik veliko različnih medijev. V lasti ima recimo najbolj priljubljeno radijsko postajo, dva od petih najbolj popularnih časopisov, njegov vpliv je čutiti v najbolj priljubljenih večernih TV poročilih, Babiš je tudi lastnik ene izmed najbolj priljubljenih novičarskih spletnih strani.
Prihodnost Češke
“Želim si verjeti, da bo Češka čez 10 let v veliko boljšem položaju, kot je zdaj, čeprav je za življenje že zdaj dobra država. Je varna, precej dobro razvita, ima dobre odnose s sosedami. Osebno si želim, da bi Češka ostala v EU, ta pa bi se morala vsaj malo spremeniti.” – Robert Časensky
“Zdaj smo gospodarstvo, usmerjeno v proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, ujeti smo v tako imenovano “past srednjega dohodka”. Nekako moramo uiti iz nje, če ne, bomo ostali država s podizvajalskimi podjetji za nemško industrijo, plače pa bodo še vedno zaostajale za Zahodom.” – Lukaš Kovanda
“Mislim, da ne smemo od demokracije pričakovati samo koristi ampak se moramo do nje obnašati odgovorno. Ne smemo se kar tako vdati, ker je včasih pač težko.” – Veronika Vichova
Češke zastave ob avtocesti
Pot med Brnom in Prago je dolga približno 200 kilometrov. Na tej poti pa je neposredno ob avtocesti zanimivo spremljati skorajda neskončno število jumbo plakatov, na katerih so izključno češke zastave.
“To je zanimiva zgodba. Pred časom je v veljavo stopil zakon, ki zaradi varnosti prepoveduje oglaševanje na velikih plakatih tik ob avtocestah. Lastniki teh jumbo plakatov so po prepovedi na to oglaševalsko površino nalepili češke zastave. Konstrukcij zdaj oblasti ne morejo odstraniti, ker zakon prepoveduje uničevanje nacionalnih emblemov, torej čeških zastav.” – Veronika Vichova
