Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.

Slavko Šorli obnavlja slamnate in lesene strehe na objektih kulturne dediščine v Kneških Ravnah na Tolminskem

Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki imajo le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.

“Včasih so imeli pri gradnji zelo enostavne in kvalitetne rešitve, ki so bile hkrati tudi lepe. Danes se mi zdi, da vidim tri četrtine kiča.”

Slavko Šorli je edini verificiran izdelovalec slamnatih streh, kakršne so bile značilne za severno Primorsko. Od leta 2008 je vpisan tudi v register nosilcev domače in umetnostne obrti, ki ga vodi obrtno-podjetniška zbornica. Prav njegova zasluga je, da je bilo prekritih več objektov kulturne dediščine in spomenikov. Ogromno časa pa je posvetil obnovi domače kmetije. Celovito je restavriral kaščo z mizarsko delavnico in kovačijo, sušilnico sadja, senik in mogočen kozolec toplar iz druge polovice 19. stoletja pa žago venecijanko iz leta 1905, ki je najprej delovala na vodni pogon s pomočjo prenosnih mehanizmov, speljanih z oddaljenega potoka, danes pa jo poganja elektrika.

Mariša Bizjak