Idilično mesto Motovun že 21 let gosti filmski festival, ki ga obiščejo tudi največji filmski velikani

Skoraj vsak, ki ga vprašaš, kakšen se mu zdi festival, ti bo povedal, da je poseben in drugačen od drugih. Da ima dušo in naredi poseben vtis nate. S tem se strinja tudi hrvaški kolumnist in novinar Boris Dežulović, ki poudarja, da je kljub vsej tej fami festival res edinstven.

To je festival brez rdečih preprog, brez zvezd, brez varnostnikov. Festival, na katerem lahko pomembne ljudi iz sveta filma najdeš v kavarni in z njim spiješ pijačo. Lahko se ti zgodi, da se zabavaš na raverski zabavi, potem pa se čez pet minut pogovarjaš s Terryjem Jonesom iz Monthy Phytona. To je Motovun. Ta sproščenost.

Velike zvezde med množico mladih niso manjkale niti letos. Po nagrado z imenom 50 let sta prišla legendi filma na tem območju – Mustafa Nadarević in Rade Šerbedžija. Posebno nagrado maverick pa je prejel švedski režiser Ruben Östlund, med drugim dobitnik canske zlate palme. Na velikih festivalih, kot je canski, se vse vrti samo okoli prodajanja svojega filma. Na takšnih manjših pa se filme izključno gleda in socializira. Seveda so mi zato manjši veliko ljubši, saj sem tudi manj živčen.

Na festivalu je mogoče videti tudi številne umetniške inštalacije. Letos je bil v središču pozornosti svetleči kvadrat. Inštalacija iz istoimenskega filma Rubena Östlunda. Kvadrat primerja s prehodom za pešce, kjer smo z nekaj črtami na cesti dosegli družbeni dogovor, da je to območje, na katerem morajo vozniki paziti na pešce. Tako bi lahko naredili tudi s kvadratom, ko bi nekje na javnem prostoru označili prostor, kjer bi ljudje skrbeli drug za drugega.

Ljudi je treba na te vrednote ves čas opozarjati. Zato ne verjamem, da bi lahko dosegli utopijo, da bi nekoč kvadrat lahko postal ves svet, in tam tudi ostali. Zato ker nas ta neenakost, da ne znamo ravnati drug z drugim, ves čas preganja. Neprestano se moramo boriti za kulturo, da bi dobro skrbeli drug za drugega. Zato kvadrat nikakor ne sme biti političen. Ne desni ne levi. Oboji namreč uporabljajo argument, da ko bodo oni zmagali, bomo dosegli utopijo, to pa seveda ni res. Zato je ohranitev boja za prijaznost drug do drugega – ključna.”

Gašper Andrinek