Kaj imata skupnega razstava selfiejev z lubenicami in vnukinja Eleanor Roosevelt?
Kaj imata skupnega razstava selfiejev z lubenicami in vnukinja Eleanor Roosevelt?
Poziv k strpnosti in kritika družbe se kažeta v razstavi Promenada, Cikel selfijev, ki jo bodo danes ob 20-ih odprli v ljubljanski Galeriji Kresija. Avtorica razstave je vizualna umetnica in kostumografka Tina Kolenik, ki se je za potrebe razstave približno dve leti ukvarjala z lubenicami. V ospredju razstave je poleg omenjenega sadeža tudi selfi oziroma glava in vse, kar se dogaja na njej in v njej ter kar iz nje lahko razberemo.
O strpnosti pa govori tudi prvi člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.
“Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.”
10. decembra letos, na dan človekovih pravic, bo torej minilo 70 let od sprejetja deklaracije. Ena izmed najzaslužnejših za to je bila Eleanor Roosevelt, aktivistka, političarka, novinarka, borka za človekove pravice, pa tudi žena 32. predsednika ZDA, Franklina Delana Roosevelta.
Na človekove pravice bo v prihodnje opominjal tudi njen kip, ki ga je Amnesty International Slovenije – letos praznuje 30-letnico – včeraj izročil ljubljanski mestni občini. Ob izročitvi doprsnega kipa, ki ga je izdelala češka kiparka Maria Šeborová, je bila navzoča tudi vnukinja Eleanor Roosevelt, Laura Roosevelt.
“Še vedno obstajata suženjstvo in mučenje, ni pa enakega plačila za enako delo. Zazdelo se mi je, da smo 70 let potem, ko je bila Deklaracija predstavljena svetu, še vedno tako zelo daleč od njenega namena. Potem pa sem se spomnila gesla: »Napredek, ne popolnost.« Veliko držav je, v katerih se zdaj lahko poročajo ljudje različnih narodnosti, različnih veroizpovedi, istospolni. To je napredek.”
