Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.
Avdo Avdić, raziskovalni novinar iz BiH, o izginulem denarju za povojno obnovo Srebrenice, politikih kriminalcih in izseljevanju, ki bo zaznamovalo prihodnost države
Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delu ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine.
Njegova značilnost, ki je ne moreš spregledati niti ob kratkem srečanju, je, da se ves čas šali, tudi ko govori o skrajno resnih temah. Takole denimo opiše svojo otroško odločitev za poklic novinarja: “Pri svojih sedmih ali osmih letih sem začel gledat Dnevnik. Ves čas sem želel postati novinar, ničesar drugega si nisem želel. Morda te službe ne opravljam dobro, sem pa prepričan, da bi kar koli drugega delal še slabše.” Svoje novinarske metode opisuje kot alternativne, s tem misli predvsem na tehnike pridobivanja informacij.
“Vsak dan se slišim s šestimi tožilci. Vem, da so znotraj tožilstva vsaj štiri frakcije, ki so pod vplivom posameznih političnih strank. Se pravi – nekatere nadzoruje SBB, druge SDA, tretji so SNSD, četrti HDZ in še peti SDP. Pokličem denimo najprej tiste iz SDP-ja, da mi povedo, kaj počnejo tisti iz SDA-ja, potem njih vprašam, kaj počnejo tretji in tako naprej. Na koncu vem vse.”
Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.
“Ker dobro poznam Srebrenico, sem šel najprej do župana, da mi pove vse o prejšnjem županu, potem sem šel do prejšnjega župana, da mi pove vse o zdajšnjem županu. Dobil sem papirje, pregledal vse uradne liste, kjer so objavljali donacije, pisal sem vsem veleposlaništvom in odšel na teren. Sploh ti ni treba raziskovati, treba se je samo sprehoditi skozi Srebrenico in oditi v vasi, pa ste končali raziskovanje. Veš, da je sem prišlo pol miljarde ali miljarda evrov, stanje pa je katastrofalno. Vsi, ki so se znašli vmes, so kriminalci.”
Podatki, ki jih je odkril, so šokantni. Kljub temu, da je v mesto prišla tako velika vsota denarja, so praktično vsi projekti obnove propadli ali bili predčasno zaključeni. Še bolj šokantne pa so zgodbe prebivalcev Srebrenice in okoliških vasi, ki zdaj živijo v katastrofalnih razmerah.
“Še danes imamo begunske namestitvene centre. A kdo živi v teh centrih? Otroci, ki niso begunci, ampak so se rodili v teh skupinskih namestitvah, in ki zdaj tam ustvarjajo svoje družine. Tisti, ki so pobegnili, so že pomrli. Še zdaj se rojevajo otroci, ki imajo kot kraj rojstva naveden begunski center, in to 22 let po vojni.”
Težko se postavlja v kožo slovenskih turistov, ki množično obiskujejo BiH, a pravi, da morda razume vzgib za ta potovanja.
“Mogoče razumem, zakaj prihajate. Pri vas je vedno red in lepo je včasih malo živeti tudi v neredu. Ampak le nekaj dni.”
