Z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom o žvižgalnem jeziku, ki se ga otroci na otoku La Gomera učijo v šoli, mojstrih, ki se s požvižgavanjem lotijo zahtevnejših nalog, pa o praznoverjih in žvižgih na nogometnem igrišču.
O žvižgalnem jeziku, ki se ga otroci na otoku La Gomera učijo v šoli, mojstrih, ki se s požvižgavanjem lotijo zahtevnejših nalog, pa o praznoverjih in žvižgih na nogometnem igrišču
Nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike pojasnjuje, da je žvižganje veliko starejša evolucijska vokalizacija kot petje ali govor. Ima pomembno komunikacijsko vlogo, ponekod je sestavni del duhovnih praks, pogosto žvižgamo pred zahtevnimi izzivi.
“Psihološke študije kažejo na to, da si požvižgavamo – morda podzavedno – predvsem v situacijah, ko se znajdemo pred zahtevno nalogo, ki zahteva našo polno zbranost. Tako razbremenimo možgane in jih ohladimo. Po navadi zaradi tega nalogo tudi veliko bolje izvršimo.”
Pa res žvižgajo samo zadovoljni in veseli ljudje?
