Primož Kompan že štirinajst let s svojim zagnanim delom v deželni turistični organizaciji spreminja tradicionalno prepričanje, da so najboljši turistični promotorji lahko le domačini. Primož je zaljubljen v Salzburg, ki nam ponuja veliko turističnih zgodb, doživetij in tudi koristnih podjetniških lekcij.

Pomembno je, kje je tvoje srce. Turizem smo ljudje!

Primož Kompan že štirinajst let s svojim zagnanim delom v deželni turistični organizaciji spreminja tradicionalno prepričanje, da so najboljši turistični promotorji lahko le domačini. Primož pravi, da je pomembno, kje je tvoje srce … Njegovo je v Salzburgu, v mestu in v deželi, ki ponujata veliko turističnih zgodb, doživetij, pa tudi koristnih podjetniških lekcij.

Zakaj Salzburg?

Ko je Primož po končanem študiju na Dunaju iskal službo v turizmu, je turistična organizacija zvezne dežele Salzburg iskala človeka, ki govori več jezikov, poleg nemščine in angleščine tudi slovanske jezike. Primož je bil kot poklican za to službo, saj je na Dunaju študiral ekonomijo in češčino. Odgovoren je za trženje zvezne dežele Salzburg na Češkem, Poljskem in Madžarskem. V tej službi lahko vsak dan počne kaj novega, pravi Primož.

Organiziranost avstrijskega turizma je prednost in posebnost

Kako je organiziran avstrijski turizem? Poleg turistične organizacije, ki je pristojna za vso Avstrijo, so še deželne, regijske in krajevne turistične organizacije, vsaka je avtonomna in sama izbira, s kom bo v projektih sodelovala. Primož pravi, da je to posebnost in prednost avstrijskega turizma: ”Ti turistični dejavniki so lahko hkrati konkurenti ali partnerji.”

Skupaj smo močnejši

Povezovanje vseh, ki delajo v turizmu, je del dolgoletne avstrijske tradicije, kar Primož ponazori s primerom graditve železnice od Dunaja do Trsta: ”Ko so naredili krak do Reke, so zgradili tudi hotele v Opatiji. Tako so imeli ljudje razlog, da so potovali tja.” So tudi taki, ki nočejo sodelovati? ”Tudi v Avstriji so črne ovce. Projekte pripravljamo neodvisno od števila sodelujočih. Kogar zanima, se lahko priključi, kogar pa ne, naj ostane črna ovca. Ljudje hitro ugotovijo, da so skupaj močnejši, sami pa šibkejši. Povezovanje v avstrijskem turizmu je edini način preživetja,” odgovarja Primož.

Solnograška slovi po tem, da sezona traja vse leto, število nočitev je poleti in pozimi približno enako, pri tem pa Primož poudarja, da tržijo deželo in ne posameznih turističnih proizvodov, kar so delali nekoč: ”Možnosti je neskončno, dopustniki pridejo in si izberejo, kar jih najbolj zanima.”

Regija Lungau je na primer znana po čudoviti gorski pokrajini, kristalno čistih jezerih, v tamkajšnjih planšarskih kočah si lahko privoščimo slastno domačo hrano, opazujemo planšarje pri delu, spoznavamo lokalne običaje. Kmetje živijo s turizmom in od turizma.

Primož Kompan velikokrat obišče bližnje turistične kmetije in koče, kjer ga prijateljsko sprejmejo. Pred kočo Schliereralm v naravnem parku Riedingtal (1495 m nadmorske višine) Primož pripoveduje: ”Ko so se avstrijski kmetje srečali z evropsko konkurenco, je država začela ozaveščati prebivalstvo, naj kupuje lokalne proizvode, vse več kmetov prodaja neposredno, gostje pridejo k njim zaradi nakupov in zaradi doživetij. Gorski kmet tu drugače ne more preživeti.”

V koči gostoljubna gospodinja Resi pripravlja domače maslo, ko zagleda Primoža, ga veselo pozdravi in objame. Turizem smo ljudje!

Zadnja leta je v Salzburgu zelo priljubljeno e-kolesarstvo. Z električnimi kolesi so gore postale dostopnejše tudi starejšim gostom. Vsak se lahko s kolesom zapelje do planinskih koč, ki slovijo po odlični kulinarični ponudbi, tam so tudi postaje za napajanje koles. ”Ta dežela je v turističnem smislu vodilna v alpskem svetu, veliko vlaga v turizem,” razlaga Primož Kompan, ki hkrati dodaja, da zelo pogreša svoje Slovenske gorice in da pogosto prihaja v Slovenijo.

Tatjana Pirc