Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
V poletnih mesecih je klimatska naprava v avtomobilu za marsikoga nepogrešljiva, vseeno pa ne smemo pozabiti na pravilno uporabo
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Hyundai i30 fastback
Čeprav imata seveda petvratni Hyundai i30 in izvedba fastback veliko skupnega, pa so že na oko vidne tudi očitne razlike. Fastback prepričuje s kupejevsko položno strešno linijo in zadaj s prtljažnim spojlerjem, je tudi za dobrih 11 centimetrov daljši od petvratnika in za 3 centimetre nižji. Če na zunaj nastopa z večjo atraktivnostjo, pa znotraj toliko bolj spominja na preostale člane družine i30, kar pa seveda ne pomeni, da avtomobil ni zgledno urejen, tudi udoben in dovolj prostoren – tudi s 450 litri prostora v prtljažniku. Fastback je na voljo tudi z litrskim trivaljnikom, a mnogi bi zagotovo prisegli, da se mu bolj poda 1,4 litrski bencinski motor s turbopolnilnikom, ki zmore 103 kilovate. Da je vožnja še lahkotnejša in udobnejša, poskrbi sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama. Ob tem, da nas pelje tekoče in prijetno, tudi povprečna poraba ne preseže sedmih litrov. I30 Fastback za približno 22 tisočakov ponuja vso tisto opremo, ki jo pričakujemo; če pa si omislimo še nekatere dobrote, ki so jih dodali testnemu avtomobilu, recimo varnostni paket z zaznavanjem pešcev, vozil in mrtvih kotov, ogrevanje volana in sedežev, pomično stekleno streho in recimo še 18-palčna kolesa, pa to pomeni še nekaj dodatnih tisočakov.
Mercedes sprinter
Medtem ko Opel napoveduje prihod pete generacije gospodarskega vozila combo, pa Mercedes tudi že pri nas ponuja tretjo generacijo svojega večjega kombija, ki je edino lažje gospodarsko vozilo na trgu, ki je »Made in Germany«, kar gotovo nekaj pomeni. Ob zadnjem je zdaj tudi možnost prednjega pogona, kmalu ponudijo tudi različico s štirikolesnim. Osnovna različica štirivaljnega dizla zmore 84 kilovatov, najmočnejša 120, najzmogljivejši je šestvaljnik s 140 kilovati, menjalniki so šeststopenjski ročni ali sedem oziroma devetstopenjski samodejni. 527 centimetrov je dolžina najkrajše različice, možne so tri različne višine, karoserijske izvedenke so namenjene različnim uporabnikom. Sprinter s šasijo, 326 centimetri medosne razdalje in sprednjim pogonom stane 19.600 evrov, osnovni furgon je dobra dva tisočaka dražji, daljši minibus z zadnjim pogonom je 36.400 evrov.
Da so gospodarska vozila izjemno pomembna veja avtomobilske industrije, priča tudi nedavno dogovarjanje o sodelovanju med dvema velikanoma – družbi Volkswagen AG in Ford Motor Company. Obe podjetji že imata močne kompetence v različnih segmentih gospodarskih vozil. Če želita biti kos izzivom spreminjajočih se trgov, bosta s sodelovanjem lažje povečala prilagodljivost in konkurenčnost po vsem svetu.
