Med 0 in 1 je dovolj prostora tudi za punce

Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe, in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje

foto: Val 202

Odbita do bita se o programiranju pogovarja s puncami. Imamo številne delavnice, ki imajo veliko uspeha in dobro udeležbo, a industrija še ne ponuja drugačne slike. Priljubljena in iskana znanja ter delovna mesta inženirjev in programerjev zapolnjujejo fantje: “Družbena percepcija žensk programerk in inženirk je še povezana z eksotiko. V zgodovini ni bilo tako. Ada Lovelace je bila ženska, ki je soustvarjala prvi računalnik, je pa z njim bolj zaslovel njen sodelavec,” razlaga Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja.

Računalniki so bili v šestdesetih letih predvsem oglaševani kot nekaj za fante, kar je vzpostavilo prepad med spoloma. Družbeni pritiski pa so poskrbeli, da ženske mislijo, da v ta svet ne sodijo: “Med programerji sem bila vedno skoraj edina ženska, zato sem hotela spoznati več žensk. Ustanovila sem neprofitno organizacijo, da bi si našla prijateljice. Opazili smo, da nekateri starši svojih hčera niso hoteli vpisati na delavnice, ker so mislili, da so te primernejše za fante. Po tem pa smo se znašli pred novo težavo. Kontaktirale so nas ženske, ki so nam rekle, da nimajo hčere, a bi se vseeno učile programirati,” pravi Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju.

Zapiski: