Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pred dvema tednoma ponovno opozorila na nevzdržne razmere na varovanih oddelkih posebnih socialno varstvenih zavodov. Zaradi prezasedenosti in neprimerne nastanitve sta kršeni pravici do dostojanstva in do varnosti. Direktorji zavodov pozivajo k odprtju novih kapacitet. Toda to je v nasprotju z zavezami Slovenije, da bo izpeljala dezinstitucionalizo in bo manjšala institucionalne kapacitete.
“Tu ne gre za počitnice, tu gre za bivanje na pomožnem ležišču, kjer nimajo možnosti iti na stranišče, ko si želijo. Za vsak premik na stranišče morajo prositi delavce, da jim odklenejo sobe, ki niso njihove. Da ne govorim o tem, da nimajo niti omare, ki bi jo morali imeti po pravilniku, da morajo imeti osebne stvari v vrečkah. Njihovo osebno dostojanstvo je kršeno na vseh nivojih.” – strokovna vodja v Zavodu Hrastovec Petra Hameršak.
V Hrastovcu imajo štiri varovane oddelke, na katerih imajo prostor za največ 96 oseb, vendar jih je tam zaprtih kar 100, od tega 48 na oddelkih, ki nista niti verificirana. 97 jih je tam po sklepu sodišča. Kot pravi direktorica Andreja Raduha, sodišča pri nameščanju oseb v večini primerov ne upoštevajo, da so kapacitete že prezasedene. V Domu Lukovci je zaradi prezasedenosti ena oseba trenutno namaščena v sobo za vezanje s trakovi. Imajo nov oddelek, ki pa ga ne morejo verificirati, saj je tam namesto 12 ljudi nameščenih 19.
Direktorica Stanka Vozlič: “Incidenti so pogostejši takrat, ko so s sklepom sodišča na varovane oddelke nameščeni ljudje, ki tja ne sodijo.”
Država nima pregleda nad stanjem in ne spremlja, koliko ljudi je točno na varovanih oddelkih. Graditev novih kapacitet predstavlja težavo, saj se je država zavezala za prehod v skupnostne oblike obravnave, torej manjšanje kapacitet. Za to ima na razpolago 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
“Slovenija se je v operativnem programu za črpanje evropskih strukturnih skladov zavezala, da bo denar porabila za zapiranje takih ustanov, ne pa za odpiranje novih varovanih oddelkov. V zadnjih dveh letih se ni zgodilo še nič, še manj pa se bo, če bomo širili varovane oddelke in še bolj zapirali in utesnjevali ljudi.” – dr. Andreja Rafaelič
Andreja Rafaelič poudarja, da kršenje človekovih pravic ni samo to, da spijo na hodnikih in kavču. “Kršenje človekovih pravic je, da so sploh tam zaprti, to je prva stvar, ki jo je tam treba spremeniti. Verjamem, da kdaj ljudje, ko so v stiski, rabijo veliko več podpore kot običajno, ampak varovani oddelek ni rešitev. Sproži samo še več stisk.” V Evropski mreži za neodvisno življenje so zelo zaskrbljeni nad tem, da v Sloveniji ni napredka pri razvoju skupnostih oblik oskrbe in zagotavljanju pravice do življenja v skupnosti.
“Vlade pogosto gradijo nove kapacitete z izgovorom, da gre za začasni ukrep, a vedno se potem izkaže, da gre za trajnega, saj zmanjka denarja za druge oblike storitev. Zaskrbljujoče je, da je v Sloveniji, glede na njeno velikost, v institucijah zelo veliko ljudi. Slovenija že tako zamuja, saj smo sredi programskega obdobja, zato bo morala zelo hitro narediti jasen načrt, kako bo investirala evropska sredstva za to, da bodo ljudje lahko zapustili institucije in zaživeli v skupnosti. V Sloveniji ni niti vizije niti politične odločenosti za resničen premik k življenju v skupnosti.” – namestnica direktorice Evropske mreže za neodvisno življenje Ines Bulić
