Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog dr. Dan Podjed. Včasih mu kdo odgovori, da če gre za mezinec, ni problema, ker telefon tako ali tako upravlja s kazalcem. Dr. Podjed se ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja … Je docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Prepleta antropologijo in inženirstvo.
Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi aplikativni antropolog dr. Dan Podjed. In včasih je odgovor presenetljiv.
Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog dr. Dan Podjed. Včasih mu kdo odgovori, da če gre za mezinec, ni problema, ker telefon tako ali tako upravlja s kazalcem. Dr. Podjed se ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja …
Sodobni ljudje postajamo “sedeči debeluhi”, ki prevečkrat iščejo rešilno bitko v tehnoloških rešitvah: “Ljudje postajamo sedentarna bitja, podobni koralam. S fizičnega vidika gre za regresijo.”
Veliko o državljanih in družbi povedo predvolilne kampanje, antropološki pogled na politiko ponuja dodatne perspektive. Ob vseh negativnih informacijah in manipulacijah včasih kar pozabimo uživati v življenju: kakšen naj bo v 21. stoletju zdrav in srečen človek, smo sploh lahko še srečni?
“Sreče ne najdeš v sebi, ampak ob sebi. To morda zveni paradoksalno, a včasih preveč poudarjamo sebe, naše zdravje in počutje. Pozabljamo pa na ljudi, ki nas obkrožajo. Bolj ko pozabimo na sebe, več sebe dobimo nazaj.”
Dr. Dan Podjed je docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Prepleta antropologijo in inženirstvo, je pobudnik aplikativnega projekta DriveGreen in aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana, ki spodbuja gibanje in trajnostno mobilnost. Je član mednarodne pobude Why the world needs anthropologists.
