(Nelegalna) pot do ene najboljših destinacij za gorske kolesarje na svetu

Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij

foto: Ales Srnovrsnik/Bobo

Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.

“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist

Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.

“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.

“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu

Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.

“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem

A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.

“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem

Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.

“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije

Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?

“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si