Vroči mikrofon

Glasbeniki že sedem let niso dobili izplačanih nadomestil iz pravic praznih medijev

Vsako leto ostaneta neizplačana dva milijona evrov, kar pomeni, da je skupno ‘izpuhtelo’ približno 14 milijonov

36602572082_629e8586eb_o
foto: Michel Dangmann

Če naročimo mizo pri mizarju, praviloma to mizo plačamo. Ker se zavedamo, da je moral mizar kupiti les, da je pri predelavi uporabil stroje in elektriko, ker so njegovo delo, čas in znanje, ki jih je vložil, da je prišel do končnega rezultata, nekaj vredni. Zakaj pa pri glasbi to ravno ne velja? Glasbo vsi radi poslušamo, ob njej se spominjamo lepih in malce manj lepih trenutkov, glasba nas spremlja vedno in povsod … do takrat, ko je treba zanjo plačati, no, takrat pa nastane problem.

Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice.

Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa.

“Od leta 2007 do 2009 je nadomestila pobiral Zavod IPF, potem mu Urad za intelektualno lastnino ni podaljšal dovoljenja. Takrat je bilo denarja iz praznih medijev milijon na leto, zdaj naj bi bilo tega med milijon in dvema milijonoma,” Marko Godnjavec, Nika Records

Jera Rakovec Nahtigal iz združenja SAZAS pravi, da je Urad za intelektualno lastnino je preveč zaščitniški do uporabnikov in potrošnikov, ne ščiti pa avtorja. “Avtorske pravice v delujoči državi pomenijo pomemben vir dohodka glasbenikov, ki z ustvarjanjem bogatijo narod in kulturo.”

Kje pa je denar, ki se glasbenikom ne izplačuje že več let? “Tega denarja ni. Trenutno ne obstaja organizacija, ki bi ta denar zbirala,” pravi Vojko Toman, direktor Urada za intelektualno lastnino. In kdo je kriv, da tega denarja ni nikjer?

“Urad za intelektualno lastnino je mama vsega. Urad in SAZAS bi morala biti na vseh stvareh, ki so vprašljive, na različnih bregovih. Ampak oni so soodvisni, to bi morala urediti država. A mislim, da tega ne bo uredila, ker ji to ugaja,” pravi Marko Godnjavec.

Več v oddaji še s sogovornikoma Miho Guštinom – Guštijem in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.