Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Začenja se največji kohezijski projekt v Sloveniji, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt je vreden več kot 135 milijonov evrov, 69 milijonov bo evropskih sredstev, 12 milijonov bo prispevala država, preostalo pa Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice. Gradnja, med drugim bodo dogradili kanalizacijsko omrežje in nadgradili centralno čistilno napravo, se mora končati v dveh letih. Samo v Mestni občini Ljubljana bo graditev potekala kar na 261 cestah in ulicah. Gre za projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja.
Na kanalizacijo se bo na novo priključilo 22.500 prebivalcev
Direktor Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar pravi, da bodo s projektom ukinili več kot 10.000 greznic, ki brez nadzora spuščajo fekalije v podtalno vodo. Glede konkretne izvedbe projekta na določenem območju bodo prebivalce seznanili po izvedbi javnega naročila vsaj mesec pred začetkom del. S posamezniki, ki ne želijo prodati zemljišča ali podati služnosti, se bodo skušali pogovoriti, če ne bodo našli skupnega jezika, niso izključene niti razlastitve.
Kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje
V Slovenskem komiteju mednarodnega združenja hidrogeologov dr. Mihael Brenčič poudarja, da bo kanalizacijski vod C0 speljan čez vodovarstveno območje.
“Če bi bil kanalizacijski vod iz takšnih ali drugačnih razlogov poškodovan in bi začela ta kanalizacija puščati, bi se slej ko prej zgodilo, da bi se onesnaženje pojavilo tudi v vodnjakih vodarne Kleče.”
Brenčič poudarja, da si ne bi smeli dovoliti, da dopuščamo onesnaženja vode. “Najboljša alternativa bi bila, da bi se kanalizacijski vod speljal mimo vodovarstvenih območij.”
Društvo hidrogeologov, ki je leta 2016 podalo deklaracijo, s katero je izrazilo nestrinjanje s tem posegom. ARSO je ugotovil, da za projekt ni potrebna presoja vplivov na okolje in ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja. V sklepu so navedene strokovne podlage podjetja, ki se po Brenčičevih informacijah ne ukvarja s hidrogeologijo in nima strokovnjakov z izobrazbo na področju podzemnih vod.
Mlakar pravi, da trasa izhaja že z začetka 80. let, pri projektu pa sodelujejo z Geološkim zavodom, ki je izdelalo zaščitne ukrepe, da se ne bi zgodilo onesnaženje.
“Območje poselitve bliže od zbiralnika C0 je že poseljeno. Tam na ožjem vodovarstvenem območju stojijo hiše, ki imajo ta hip greznice. To poskušamo urediti. Skušamo preprečiti nenadzorovane izteke v podzemno vodo.”
S pojasnili je bila zadovoljna tudi Evropska komisija, glede alternativ pa Mlakar pravi, da so pregledali številne vidike. “Presojali smo tako okoljske kot podnebne, tehnične in navsezadnje tudi ekonomske vidike. Vse preostale trase so bile že v začetku ovržene kot nesmotrne.”
