Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
