Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Kaj se zgodi, ko se v neoliberalni maniri vse, tudi požarna varnost, prepušča trgu, vsak nadzor pa pomeni nepotrebno administrativno oviro?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Dr. Aleš Jug iz komisije za preventivo Gasilske zveze Slovenije: “Lani smo imeli tri požare zbirnih centrov za odpadke. Vse kaže, da tveganja niso bila primerno ocenjena.”
Takratni poveljnik gasilskega poveljstva občine Vrhnika Boštjan Turk, ki je vodil intervencijo v Kemisu, pravi, da se je odločil govoriti povsem odkrito, saj hoče sokrajanom, ki jih srečuje na ulici, gledati v oči: “Zanimivo, da je občan javil več kot pet minut pred tem, preden se je javil prvi javljalnik, da se v Kemisu nekaj dogaja. Javil se je javljalnik požara iz laboratorija. In to šele, ko je prepustil zid laboratorija in skladišča nevarnih odpadkov.”
V Kemisu zatrjujejo, da je bilo s požarnimi senzorji pokrito celotno območje, tako kot je predvidevala študija požarne varnosti, ki je bila izdelana v letu 2007. Sistem je pooblaščeni vzdrževalec redno vzdrževal in pregledoval vsake tri mesece.
“Vse je načrtovano po predpisih, zgodi pa se to, kar se je zgodilo.” – Aleš Jug
V oddaji so tudi pričevanja vodij intervencij v lanskih požarih v podjetjih v zbirnem centru Zalog in skladišču za odpadne sveče v Ljutomeru. Več o sistemskih vzrokih za obstoječe stanje, tudi s pojasnili odgovornih ustanov in podjetij, v nadaljevanju prihodnjo sredo.
