Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.

Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami

V Ljubljani so včeraj predstavili namero o oblikovanju enotnega slovenskega ekosistema za razvoj rešitev za samovozeča vozila. Projekt zajema avtonomno vožnjo v urbanem okolju z gostim prometom (BTC), vožnjo na zaščitenem poligonu na Vranskem in avtonomno vožnjo na avtocesti. Želje in načrti so, a kot pravi sekretar AMZS France Kmetič, bo do takrat, ko se bodo pri nas po cestah vozila avtonomna vozila, torej da bo prišlo do pete stopnje samodejne vožnje, preteklo še kar nekaj vode.

Morda se bodo tudi motorji kdaj vozili avtonomno. Pri nas sicer kar pogosto nastopajo – motoristi – vsi ostanejo nepoškodovani, na cesti ni vedno tako, tudi letošnja sezona se je žal že tragično začela. Med drugimi tudi DARS v avtocestni bazi Postojna organizira brezplačno usposabljanje za motoriste, in sicer bo to soboto prvo od skupno štirih. Ob nekaj malega teorije po potem na poligonu pred avtocestno bazo med treningom varne vožnje vsak motorist deležen osebnega pristopa s snemanjem njegove vožnje in pogovorom s trenerjem. Znanje iz predavalnice in poligona bodo motoristi ob koncu združili z relacijsko vožnjo v koloni, v sklopu katere so predvideni tudi postanki za korekcijo morebitnih napak in pogovor o vožnji v prometu.

Renault captur

Zelo površno rečeno – Renault captur je nekoliko privzdignjen clio. Res je nastal na njegovi osnovi, a se voznik v njem zaradi višjega položaja za volanom počuti varneje in udobneje. Pojava capturja deluje simpatično in sveže, o tem ni dvoma, mimoidoči v glavnem zadovoljno predejo. Dobro počutje v notranjosti tega renaultovega malega križanca nekaterim morda malce kvari zelo plastičen videz, sicer pa je avtomobil urejen povsem korektno, tudi dovolj udoben za potnike in prtljago, ki so ji v osnovni postavitvi namenili za 377 litrov prostora, ob pomiku zadnje klopi naprej pa ga je kar za 455 litrov. Oznaka TCe 120 EDC pomeni opremljenost z 1,2 litrskim turbo bencinskim motorjem, ki razvije 88 kilovatov moči – povsem dovolj za kar dinamično vožnjo, celo poskočno. Živahnosti (žal) sledi tudi poraba goriva, ki se hitro približa povprečju 8 litrov. Za malo več uglajenosti poskrbi dvosklopčni menjalnik EDC, s pritiskom na gumb ECO pa povzročimo, da elektronika omeji navor motorja in tako menjalnik prestavlja pri nižjih vrtljajih teh tako prihrani kakšen deciliter goriva. Captur s kar bogato opremo expression in še nekaj dodatki stane že blizu 19 tisočakov, a je v razredu še nekaj občutno dražjih.

Seat arona

Smo pri naslednjem – to je seatov kompaktni terenec (res, komaj vse sproti zvozimo) arona, ki je zrasla na osnovi ibize, a se v njej spet višje sedi in iz nje bolje vidi, a podobno kot captur ne premore štirikolesnega pogona. Zaradi drugačne zasnove notranjosti imajo potniki zadaj za kolena nekaj centimetrov več prostora kot v ibizi, prostornejši pa je tudi prtljažnik – meri 400 litrov.

1,5 litrski bencinski TSI zmore 110 kilovatov, dobro se ujame s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (ne dvomim sicer, da se ne bi tudi s samodejnim DSG). Skratka, motor je tih in uglajen, pospešuje zvezno, nenasilno a odločno, pohvaliti moramo odlične vozne lastnosti avtomobila. Ob tem še ena pohvala – aktivni tempomat je zelo pozoren na vzdrževanje varnostne razdalje ob pospeševanju ali zaviranju. Pa še tu dodajmo podatek, da iskrivost in živahnost motorja terjata – podobno kot pri capturju, ne prav skromno porabo, ki se tudi lahko približa povprečju osmih litrov – kljub temu, da elektronika zna občasno izklopiti dva valja. Na koncu – arona je še en cestni terenec s pogonom na prednji kolesi – praktičen, tehnično napreden, a malo bolj športen od nekaterih drugih, kot se pač spodobi za špansko znamko. S ceno skoraj 25 tisočakov (za dobre štiri je dodatkov) tudi ne med najcenejšimi.

Mercedes CLS

Skoraj bi lahko rekli, da Robert Lešnik vsakih nekaj tednov nariše nov model Mercedesa. Medtem ko že riše naslednjega, so nam pripeljali najnovejšega CLS-a. Spomnimo, športno kupejevska štirivratna limuzina se je pojavila pred 18 leti, prodali so jih več kot 375 tisoč, zdaj ima tudi že kar nekaj posnemovalcev. V tretji generaciji je avtomobil oblikovno izjemno skladen in atraktiven, tudi nekoliko daljši in seveda napolnjen s kopico najnaprednejših tehnologij. Kar zadeva motorizacijo, so za zdaj na voljno le šestvaljni motorji v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, sredi leta bodo ponudili tudi štirivaljne agregate in pogon le na dve kolesi. Tako zdaj najcenejši CLS stane nekaj manj kot 79 tisoč eurov, letos jih načrtujejo prodati 30.

Janez Martinčič