Nedeljski gost

Nikoli se ne bi mogla odreči bližini morja

Zgodovinarka Marta Verginella dela v Ljubljani, živi pa v Trstu. Spregovorila je o togosti javnega sektorja, totalitarizmu, feminizmu, Slovenki in njej ljubem morju

VERGINELLA
foto: Bor Slana/ Bobo

Ugledna mednarodna zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella je končala študij zgodovine v Trstu in že takrat in tam jo je bolj kot politična zgodovina pritegnilo delovanje na robu med zgodovinopisjem in antropologijo, preučevanje zgodovine družine in zgodovine mentalitete po takratnih zgledih iz anglosaškega območja.

Za doktorat na ljubljanski Filozofski fakulteti je preučila več kot 1000 oporok in izdala delo Ekonomija odrešenja in preživetja. Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Pozneje se je vsaj dotaknila tudi političnih dinamik v zgodovini s svojim lastnim metodološkim biografskim in mikrozgodovinskim pristopom. Njeno delo Meja drugih (s podnaslovom Primorsko vprašanje in slovenski spomin) je leta 2008 sprva izšlo v italijanščini in bilo tisto leto med najbolj prodajanimi esejističnimi deli v Italiji.

Severno Jadransko regijo bi zaradi zgoščene in travmatične zgodovine lahko imenovali tudi zgodovinski laboratorij,« je prepričana dr. Marta Verginella.”

Trenutno vodi največji raziskovalni projekt s področja družboslovja pri nas, ki ga z nekaj več kot dvema milijonoma evrov financira Evropski raziskovalni svet. Petletni projekt z naslovom Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region se ukvarja z raziskavo o vlogi in položaju žensk v severovzhodnem jadranskem območju v prejšnjem stoletju.

“Če je podjetniški sektor zelo elastičen (…), pa lahko govorim o zelo veliki togosti slovenskega javnega sektorja, kjer se kažejo raznovrstne zanke.  Čeprav raziskovanje financira Evropska komisija, ima vsaka država svoja pravila igre in v Sloveniji so nekatere težave pri udejanjanju projekta.”

Dr. Marta Verginella se sprva v okviru svojega zgodovinskega preučevanja ni nameravala ukvarjati z zgodovino žensk in študijami spola, saj se ji je tema zdela že “preživeta”. Zadnja desetletja pa vse bolj ugotavlja, da ni tako. Izdala je številna dela s tega področja. Leta 2007 je bila članica uredniškega odbora odmevnega zbornika Pozabljena polovica, v katerem so bile pod vodstvom dr. Alenke Šelih zbrane biografije 129 žensk z različnih poklicnih področij, ki so delovale na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja.

Konec leta 2017 je izšel zbornik Slovenka, katerega urednica je bila dr. Verginella. V njem je bilo pravzaprav prvič v zgodovini obravnavano izhajanje prve ženske revije s tem imenom. Izhajala je nekaj let pred 120-imi leti v Trstu, ki je bil takrat kulturno in miselno naprednejši od Ljubljane.

Dr. Marta Verginella je leta 2006 postala prva redna profesorica na oddelku za zgodovino v Ljubljani. To je samo po sebi zelo povedno dejstvo, ki priča o moško – ženskih razmerjih pri nas. Predava občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine.

Stigmatizacija feministk in feminizma, ki se še vedno dogaja v slovenskem prostoru, je izraz atavizma, ruralno konservativnega okolja, ki ima težave z modernizacijo.”

Marta Verginella dela v Ljubljani, živi pa v Trstu, saj se, kot pravi, nikoli ne bi mogla odreči bližini morja. »Čeprav vožnja postaja naporna, mi je v veselje. In tako kot me napade rahla radost, ko se vračam proti Trstu, že pri Postojni, še bolj pa, ko zagledam morje, – prav tako me napade rahla evforija tudi, ko zagledam Ljubljanski grad. Tega, kar ima Trst, Ljubljana nima in obratno. Nikoli pa se ne bi mogla odreči bližini morja in temu, kar mi pomeni že od otroštva.«

Sicer pa naši nedeljski gostji pomenijo vir veselja in navdušenja še leposlovne knjige in filmi. Pa tudi glasba. Ob pogovoru je izbrala Norah Jones, Macy Gray in skladbo Auschwitz italijanskega kantavtorja Francesca Guccinija.