5 avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesni otvoritvi iger v Rio de Jenairu na čeluTonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvandoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 tih stopinjah zakorakal še na olimpijski stadion v Pyeongchangu, tokrat kot smučarski tekač in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz. Po teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je bil vsaj tako oblegan kot zmagovalec Dario Cologna, ki je spisal zgodovino s tretjim zaporednim naslovom na isti razdalji.
Pred desetimi dnevi je na olimpijski stadion v Pjongčangu v tradicionalnem krilu, brez majice in pri 15 stopinjah pod ničlo zakorakal Pita Nikolas Taufatofua
5. avgusta leta 2016 je ob mimohodu reprezentanc na slovesnem odprtju iger v Rio de Jenairu na čelu Tonge z zastavo v roki zakorakal Pita Nikolas Taufatofua. Svet so v hipu obkrožile slike tekvondoista, v tradicionalnem krilu, ko je brez majice razkazoval mišice. Pred desetimi dnevi je v isti opravi pri -15 stopinjah Celzija zakorakal še na olimpijski stadion v Pjongčangu, tokrat kot smučarski tekač, in tudi tokrat požel najglasnejši aplavz.
Pita: “Vseh 15 kilometrov sem razmišljal, v kaj sem se spustil, v Riu je bilo težko, ampak kratko, tu pa ura bolečin, ampak smo končali v olimpijskem duhu. Tekvondo sem treniral 20 let in sanjal o kolajni, tu pa sem nastopil po 12 tednih na smučeh v življenju. Želel sem ostati močan, navdušiti vse, ki so navijali na stadionu.”
Spoštovanje si je prislužil tudi pri olimpijskem prvaku Švicarju Dariju Cologni, ki ga je prehitel v prostoru za novinarje, mu segel v roko in dodal.
Dario: “Mislim, da je dobro imeti tu veliko tekačev iz številnih držav, mislim, da jih je bilo približno 60. Seveda se tu borimo za kolajne, ampak lepo je čutiti pravi olimpijski duh. V časih, ko nas obkrožajo številne slabe novice, je lepo, da ohranjamo tudi ta olimpijski duh.”
In olimpijski duh je povezal prijatelje tekmovalce, ki so se prvič seznanili s smučarskim tekom v želji, da bi nastopili na olimpijskih igrah, pravi Pita Taufatofua.
“Veliko eksotičnih držav, majhnih držav v zimskem športu, se je povezalo. Poiskali smo strokovno pomoč, ljudi, ki so nam pomagali, kakšne čevlje moramo nositi in kakšno opremo moramo imeti. Poiskali smo pomoč v tovarnah, ki so bile pripravljene pomagati ljudem. In res lepo je biti del teh eksotičnih držav.”
In kakšen je bil prvi stik s smučarskim tekom?
“Prvi stik s smučarskim tekom je bil boleč, prvi in zadnji, vsaka tekma je bila težka. Res je zahteven šport, ampak ga obožujem.”
In za konec, ker smo ravno pri Korejskem zajtrku, še evropski izbor hrane Pite Taufatofue, v nemščini, ki je med pripravami na Pjongčang ob bivanju v Avstriji postal največkrat slišani jezik.
“Poznam samo nekaj osnovnih besed, dobro jutro, cesarski praženec, jabolčni zavitek, vlivanci … nisem se učil jezika, trener me je predvsem učil smučati.”
Olimpijske igre pišejo posebne zgodbe in pri športnikih, ki jim je osrednji cilj nastop na igrah, se v večini končajo s srečnim koncem.
