Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Danes pa nekaj malega o nevarnostih terorizma in pranja denarja ter kako oboje preprečiti. “In kako? Z registrom dejanskih lastnikov, menda!” vzklikne poštenjak.
Pri Ajpesu, ki je uradno javna baza podatkov o poslovnih subjektih v Sloveniji, so prejšnje dni zagnali še eno podatkovno hobotnico in sicer Register dejanskih lastnikov!
Zgodba gre na kratko takole. V običajni bazi podatkov o poslovnih subjektih lastništvo podjetja ni vedno razvidno. Oziroma ga je mogoče nepridipravom skriti ter nato prati denar in financirati terorizem. Kar je seveda slabo. Tako so uradniki in dacarji in računalničarji prišli na genialno idejo in vzpostavili elektronsko bazo podatkov oziroma register, kjer se razkritju dejanskega lastništva podjetja ne bo več mogoče izogniti. In zahtevali od vseh poslovnih subjektov v republiki Sloveniji, naj se v register tudi vpišejo.
Do sem vse lepo in prav, kajti pralce denarja in financerje terorizma je treba najti in kar najstrožje kaznovati.
Manjša težava nastane, ker je dobilo poziv za vpis v register tudi na tisoče slovenskih društev. Blagajniki društev, ki delo seveda opravljajo prostovoljno, so dvignili roke v obupu, kajti po davčnih blagajnah, ki so bile in potem niso bile, jih je doletela še ena nesreča. Tako se te dni na tisoče slovenskih društev bori z vpisom v register, s čimer bodo še bolj pod državnim nadzorom.
Ampak bistveno vprašanje se glasi: Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Najprej se lotimo pranja denarja. Zloglasni zakon o društvih, ki društvom v glavnem onemogoča gostinsko dejavnost in je kriv za skorajšnje izginotje fenomena vrtnih veselic, je društva osiromašil. Ker je treba na veselici predati gostinstvo profesionalcu, je dotok sumljivega denarja v društvo praktično onemogočen. Izkupiček od vstopnine, v primeru da gre za kulturna društva, je pogosto obremenjen še s prispevki za SAZAS in tako je zaslužek največkrat prav boren. Ker so dotacije države ali sponzorska sredstva – to velja za vsa društva – nične ali mizerne, se slovenska društva ukvarjajo z velikim pomanjkanjem denarja. Povedano drugače: društvena dejavnost, nekakšna neformalna podstat slovenstva, je na samem robu preživetja. In ob tej finančni stiski, ko predsedniki, tajniki in blagajniki društev s skrajno težavo rešujejo društvo pred izbrisom, je vpis društva v register, ki bi naj preprečeval pranje denarja, vsaj smešna, če že ne cinična poteza.
Zdaj pa še pogled na drugi element te velike vseslovenske akcije … Ajpes je register vzpostavil na osnovi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma! Zakon zajema vse gospodarske subjekte, se pravi gospodarske družbe, ali recimo zadruge, in tudi subjekte, ki nimajo poslovnih sedežev. In sem spadajo ob zavodih, političnih strankah in verskih skupnostih tudi društva.
Tako se moramo vprašati bistveno: Katera društva na Slovenskem lahko financirajo terorizem? V prejšnjem dostavku smo dokazali, da so društva z denarjem na tesnem, a predpostavimo, očitno je to naredil tudi zakonodajalec, da se v društvih kljub finančni suši skrivajo elementi, ki jim je blizu ideja o terorizmu kot reševanju nakopičenih ekonomsko-političnih problemov.
Sum pade na vsa društva, a pojdimo po nekem logičnem vrstnem redu.
Gasilska društva bi znala biti na seznamu. Če pogledamo skoraj vojaško organizacijo, ukaze, hierarhijo, disciplino, tekmovalnost in skoraj fanatično predanost, s katero se zaženejo v plamene, bi analitični opazovalec znal prepoznati podobne elemente, ki določajo tudi teroristične organizacije. Tako je prav, da so gasilci pod drobnogledom, saj ne smemo pozabiti, kako vsak december obiščejo vaš dom, ponudijo koledar in vi jim v zameno prispevate deset evrov. Bog ve, če ti prispevki ne končajo nekje med skalami Afganistana, Jemna ali Sirije!
Potem so tu pevski zbori. Pred kratkim smo sledili debati, ko je z novo strategijo ministrstva za kulturo eden vodilnih slovenskih zborov ostal brez sofinanciranja države. Čemu tak halo, če ne zaradi tega, da ne bi zbor z državnim denarjem nato financiral terorizma? Ko opazuješ slovenski pevski zbor med nastopom, sploh če si državni uradnik, zakonodajalec ali dacar, je v strmenju zboristov v dirigenta lahko prepoznati elemente fanatizma oziroma ekstremizma. Težko bi sicer zatrdili, da so vsi slovenski pevski zbori radikalizirani, nekateri med njimi, predvsem tisti, ki pogosto obiskujejo tujino in zmagujejo na festivalih, pa prav gotovo. Tako so tudi pevski zbori, predvsem pa njihove finančne transakcije potrebni kar najbolj natančnega spremljanja. Nakup recimo štiridesetih črnih map je lahko močno sumljiv.
Da so turistična društva potencialni financerji terorizma, sploh ni treba posebej omenjati! Njihova obsedenost s tem, kako v posamezni kraj pripeljati čim več tujcev, je zelo sumljiva; najvišje na seznamu potencialnih financerjev terorizma pa so upokojenska društva. Upokojenci nimajo več kaj za izgubiti in kot vemo, so ljudje na robu obupa najbolj dovzetni za teroristične ideje.
Kot vidimo ukrep zakonodajalca in posledično Ajpesov Register dejanskih lastnikov le nista tako iz trte zvita, kot bi sklepali na prvi pogled. Številna slovenska društva so potencialni financerji terorizma. Ob zgoraj naštetih ne smemo pozabiti na potencialno nevarna društva klekljaric; te dolge ure vadijo s hladnim orožjem! Lovci so tako ali tako poimenovani »zeleni teroristi«, tudi ribiči se zdijo paravojaška struktura …
Zaskrbljenega in samozaščitno zavednega državljana bolj skrbi, ali bo ta dodatni nadzor finančnega poslovanja društev dovolj. Ker kot opozarjajo kritiki ukrepa, bo tudi v Registru dejanskih lastnikov resnični izvor lastništva dovolj preprosto skriti …V bistvu gre le za podvajanje administrativnih ukrepov … Se bodo torej društva lahko skrila in kljub registru še naprej financirala terorizem? Ali vsaj prala denar?
Če je tako, potem pozivamo zakonodajalca, naj v svojem pravičnem boju ne obstane na pol poti. Financiranju terorizma in pranju denarja se bomo lahko izognili le z ukinitvijo in prepovedjo delovanja vseh slovenskih društev. In naj uradniki, dacarji in zakonodajalci preslišijo zlonamerne pripombe tistih, ki trdijo, da je omejevanje, oteževanje delovanja, državni nadzor ali celo prepoved delovanja društev na Slovenskem ukrep, ki si ga je v zgodovini privoščil le fašistični režim.
