Na delovnem mestu smo izpostavljeni številnim oblikam nadzora delodajalcev, ki imajo en sam namen: iz zaposlenih iztisniti največ za ta denar. Nekatere metode smo že sprejeli, druge šele bomo: štopanje prihodov/odhodov, pisanje poročil o delu, snemanje na delovnem mestu, uporaba GPS-lokatorjev, pregledovanje družabnih omrežij, nagrajevanje ovajanja med sodelavci. Kakšno je pravo razmerje med zaupanjem in nezaupanjem? In kje je točka, ko rečemo, HALO, tole je pa res preveč?

Na kakšne načine, sporne in manj sporne, nas delodajalci nadzirajo, da bi iz nas iztisnili čim več

Na delovnem mestu smo izpostavljeni številnim oblikam nadzora delodajalcev, ki imajo en sam namen: iz zaposlenih iztisniti največ za ta denar. Nekatere metode smo že sprejeli, druge šele bomo: štopanje prihodov/odhodov, pisanje poročil o delu, snemanje na delovnem mestu, uporaba GPS-lokatorjev, pregledovanje družabnih omrežij, nagrajevanje ovajanja med sodelavci. Kakšno je pravo razmerje med zaupanjem in nezaupanjem? In kje je točka, ko rečemo, HALO, tole je pa res preveč?

Odzivi na #nebuloze:

Ne, ne drži. Svoje sodelavce spremljam zgolj kar se opravljenega dela in nalog tiče. To je to, kar je pomembno. Evidenca delovnega časa je preživet sistem. Pomembno je le ali je delo opravljeno ali ne. Zaupanje je temelj in daje najboljše rezultate. #nebuloze

— Jan Poniz (@janponiz) January 23, 2018

Zagovarjam princip vodenja z zgledom. In drugič, vse je odvisno od kulture podjetja. #nebuloze

— Barbara Krajnc (@bakrajnc) January 23, 2018

Miha Šalehar