Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.

Slovenija je dober primer slabe prakse

“Moja zgodba je zgodba o Davidu in Goljatu, ko se posameznik bori proti mestnim in državnim strukturam, vendar v našem primeru ni gotovo, da bo David zmagal. Napadamo neko trdnjavo, v rokah pa imamo morda lopatico iz otroškega igrišča,” pravi Breda Vrhunec, ki živi v 120 let stari hiši, ob kateri so v sedemdesetih letih zgradili štiripasovnico. V tem času se je hrup močno povečal. Po cesti, ki je od hiše oddaljena 60 centimetrov, se danes povprečno prepelje približno 35.000 vozil dnevno. Mimo hiše gre tudi približno 120 vlakov dnevno.

“Vlaki so težki, hrupni, povzročajo pa tudi tresljaje. Najbolj moteči so morda signalni znaki, kar pa je nenadni, impulzni hrup. Človek se zdrzne, ta hrup ga kar preseka.”

Prebivalka hiše, v kateri lahko prostore zračijo samo pozno ponoči, pravi, da gre za ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Lani je postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. “Ne govorim samo o sebi in svoji družini, ampak o množici ljudi, ki živijo na območju RS in so izpostavljeni prekomernemu hrupu. Če že ne upoštevamo posameznika, katerega kvaliteta življenja je okrnjena, gre dejansko tudi za ekonomski dobiček. Če bi izračunali, koliko nas stane breme bolezni, koliko let je izgubljenih zaradi slabega zdravja in prezgodnjih smrti, bi tudi ekonomska računica pokazala, da se to državi ne splača.”

Konec novembra je Breda Vrhunec v Bruslju predstavila položaj v naši državi. Pravi, da je Slovenija dober primer slabe prakse. “Pri nas želimo rešiti problem hrupa tako, da bomo enostavno zamahnili z roko, zvišali dovoljene vrednosti hrupa in v Sloveniji hrupa ne bo več.” Zgovorno je dejstvo, da ministrstvo za zdravje ni dalo soglasja k uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ki jo je lani pripravilo okoljsko ministrstvo. Na inšpektoratu za okolje so ji svetovali, da naj na svoje stroške opravi meritve hrupa in potem poišče svojo pravico na sodišču. Meritve je opravila pred enim letom.

“Presežene nimamo samo dovoljene, temveč tudi kritične vrednosti hrupa.”

Lani je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa.

 

Gorazd Rečnik