Človek stroj: od Platona do Terminatorja

Družbene predstave o človeškem telesu: zakaj svoje telo dojemamo kot stroj in svoj um kot od telesa ločeno kontrolno sobo?

foto: aytugluturk - Pixabay

22. februarja smo snemali podkast v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tema: družbene predstave o človeškem telesu.

Pred našimi očmi je bilo človeško telo – analizirali smo predstave telesa v različnih filozofskih tradicijah: vlogo medicine in drugih znanosti pri oblikovanju teh predstav, vpliv religij in drugih mističnih narativov na oblikovanje diskurza o telesu skozi zgodovino.

“Če parafraziram Einsteina: telo je iluzija, čeprav trdovratna. To, kar pojmujemo kot telo, je rezultat zelo specifičnih diskurzov.” – dr. Mirt Komel, filozof, Fakulteta za družbene vede

Vse močnejši je tudi vpliv modernih tehnologij na naša telesa. Mobilne aplikacije omogočajo najpreprostejši nadzor in “optimizacijo” naših strojev doslej. “Vse, kar imamo v telesu, smo aplicirali na stroje. Obratno ne gre,” pravi dr. Matevž Dular, raziskovalec na Fakulteti za strojništvo. Vpogled v družbeni odnos do koristnosti telesa ponuja tudi inženirski vidik upravljanja z našimi telesi kot s stroji – ali lekcije iz tehniških ved uporabljamo tudi za čim boljše izkoriščanje teles? “Produktivnost je v družbi vendarle prinesla tudi marsikaj dobrega. Ljudje si lahko privoščijo več kot nekoč.”

Od leve proti desni: dr. Mirt Komel, Mitja Peček, Miha Blažič - N'Toko, Jan Grilc, dr. Matevž Dular

“V kapitalizmu imajo stroji predvsem funkcijo povečevanja produktivnosti. Človeško telo pri tem ni izjema.” – Miha Blažič – N’toko, glasbenik, kolumnist in aktivist

Kako predstave o telesu utrjuje popularna kultura z oglaševanjem ideala večno mladega in zdravega telesa? Telo je pridobilo tudi funkcijo, ki so jo včasih zasedale materialne dobrine. “Zunanja podoba telesa je ostanek statusnega simbola, to je tisto, kar je nadomestilo novo fasado hiše in avto. Generacija, ki nima dostopa do teh dobrin, želi vsaj videti glamurozno,” opaža Miha Blažič.

“Ključno je vprašanje obstojnosti sveta. Ločevanje odpadkov in vožnja z električnim avtom sta kot mikromolitev zahodnega sveta.” – dr. Mirt Komel