202 šport

Če ne bo prekipelo tistim v rokometu, bo tistim okrog njih

Slika Veselina Vujovića, ki se je pripravljal, da bi ubranil nekaj minut po koncu tekme dosojeno sedemmetrovko za Nemce, je obšla rokometni svet

SPORT
Veselin Vujović
foto: Bobo

Neljudska, čeprav povsem v skladu s pravili, odločitev litovskih sodnikov, da vzamejo Slovencem prvo zmago nad Nemčijo v zgodovini velikih tekmovanj, je dobila tudi pritožbeni epilog. A kakšne nove zapoznele odločitve, ki bi spremenila razpoloženje navijačev in tudi igralcev, ne gre pričakovati, čeprav smo družno še ure obkoljevali snemalca nacionalne televizije, odštevali, ali ni celo igralni čas potekel pred nemškim strelom v slovenski blok. Ker obrazložitve ni bilo niti za akterje, samo sklepanje. Rokometašem, trenerjem, tudi nam poročevalcem so pregoreli telefoni znancev, številni med njimi odlični poznavalci rokometa, nikomur ni bilo jasno, zakaj sta za pregled videa nepravilne blokade Blagotinška, ob obupanem poskusu Nemcev, da v izdihljajih tekme s sredine igrišča le še vržejo proti slovenskemu golu, litovska sodnika porabila skoraj deset minut. Sta iskala kaj drugega, kar koli, kar bi Nemcem dalo priložnost, da še enkrat ostanejo proti Sloveniji neporaženi, ali sta na vsak način želela Slovencem preprečiti zmago. Ker že po dvoboju z Makedonijo so ljubitelji teorij zarot postali strastni rokometni gledalci.

Novost tega prvenstva je še ena v vrsti sodniških nejasnosti tega tako strastno bojevitega športa, tako hitrega in dinamičnega, velikokrat tudi tehnično dovršenega. Je zahteval videoanalizo športni direktor nemške zveze Oliver Rogisch, ki je pridrvel po stopnicah dvorane? Če da, zakaj se Litovca nista odločila še za kakšno ob svojih odločitvah pred tem, ko je upravičeno protestirala slovenska klop.

Vse to ob res imenitni slovenski igri večji del tekme, igri, ki bi v kakšnem drugem športu zanesljivo prinesla zmago.

Najbolj absurdno pri vsem je, da se vodilni možje rokometa že desetletja trudijo, da bi bili podobni nogometu. To počnejo morebiti le z dražitvijo pravic in to kljub temu, da je tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki se je ravno včeraj mudil na poslovni konferenci, ki jo organizira slovenska rokometna zveza, zlahka na začetku priznal, da mu nikoli ni bilo jasno, kdaj točno sodnika dvigneta že roki za pasivno igro.

Menda rokomet spremlja že leta, vsaj z zanimanjem, kar je dovolj za vsako drugo igro – izvzet je morda le še vaterpolo, da ga povsem spoznaš. In prav imajo zanesljivo tudi tisti, ki pravijo, da se sumljivim zmagovalcem v rokometu nikamor ne mudi z v nebo vpijočimi nujnimi spremembami, če lahko podobno zmagajo tudi na naslednji tekmi.

Če ne bo prekipelo tistim v rokometu, bo morda tistim okrog njih. Vodilni možje – v tem primeru Evropske rokometne zveze, v kakšnem drugem pa svetovne – mogoče ne bodo odgovorili niti na tako grobo izjavo slovenskega selektorja, da so debili.

V nekem resnem športu bi bil kaznovan že čez kakšno uro, v rokometu bodo premlevali vsaj še danes. Mogoče morajo pregledati tudi videoposnetek, če bo to kdo od njih zahteval.