Izštekani

Izštekani Noair

V intimnem razpoloženju so izvedli skladbe z obeh albumov, ki so jih posebej za to priložnost pošteno premikastili. Iz trde grude indie rocka so zrasli swing, ciganski ritmi, ritem in blues, bossa nova

Skupino Noair je pred petimi leti ustanovil kitarist, pevec in avtor Maks Bembič. Danes so v ustaljeni zasedbi še kitarist Aleksander Družina, basist Jaša Hedžet in bobnar Gregor Brajkovič. Že s prvencem Existential (2014) so zakoličili svoj unikaten, v slovenskem prostoru redek zvok sodobnega indie rocka z močnim pridihom alternative. Letošnji drugi album Superhuman je več kot izpolnil pričakovanja. Alternativni pop, kakor sami opisujejo svojo glasbo, so poglobili z zvočnim eksperimentiranjem, dinamičnimi, prepišnimi aranžmaji, dolgimi postrockovskimi izleti in z vse silovitejšimi izbruhi čustev.

“Ukvarjamo se z različnimi temami, od kritike medijev, družbene interakcije, uporabe družabnih omrežij, zlorabe drog prek gledanja vase in v svoje strahove do ljubezni,” so povedali ob prvencu. Skladbe na novi plošči so sorodne, a prinašajo novo izkušnjo.

“Ostajajo družbenokritične. So introvertirana opažanja sveta, ki govorijo o tem, kako se človek spoprijema z moderno družbo. Kakšne posledice nanj pusti, kako se odzove in kaj družba od njega želi. Želi, da postane superhuman, nadčlovek, ki je kos vsemu, kar se dogaja. Čustva dandanes niso pomembna, pač pa uspeh.”

Dobili smo rockovski bend svetovnega kova, ki ne razočara v nobenem rockovskem klubu, komunikativnost in lepota glasbe pa mu utirata pot tudi v množične medije. To je seveda počasen proces, tek na dolge proge. Noair so nanj pripravljeni. Obe plošči so objavili v samozaložbi. Letošnje leto so zaznamovali z nizom spletnih koncertov z naslovom Live Behind the Curtains. Zbrali so nekaj novih klubskih lovorik. In utrjevali svojo prisotnost na Obali.

“Vse bolj pogosto se nam dogaja, da po koncertih ljudje pristopijo k nam, želijo se pogovarjati, kar se nam zdi zelo lepo.” 

V oddajo Izštekani na Valu 202 so Noair prišli preoblečeni v akustiko. V intimnem razpoloženju manjšega studia 13 so izvedli skladbe z obeh albumov, ki so jih posebej za to priložnost pošteno premikastili. Iz trde grude indie rocka so zrasli swing, ciganski ritmi, ritem in blues, bossa nova in podobno. Med obdelovalnim orodjem pa so bile poleg akustičnih kitar in metlic za bobne tudi ukulele.

Ne preseneča, da jim raziskovanje akustike daje nov veter v koncertna jadra. Z naslovom Noair Almost Naked napovedujejo tudi naslednja dva nastopa: 15. novembra v piranskem kulturnem centru Mediadom in 1. decembra v Urban Piqniqu v Kopru.