Prejšnji teden se je po spletu in v slovenskih medijih razširila novica o slovenskem umetniku, ki naj bi kitajski banki za več kot milijon evrov prodal črno platno z golobjimi iztrebki. Izkazalo se je, da gre za lažno novico oz. da je umetnik izvedel potegavščino. Najprej sta si s kolegom zamislila videoposnetek, ga z občutkom in z več popravki oblikovala v karseda ličnega in prepričljivega ter ga razširila po družabnih omrežjih. Po nekaj dneh kroženja po medmrežju in 80.000 ogledih posnetka se je še na domeni www.theguadrain.com pojavila novica o milijonski prodaji pokakane slike. Po »The Guadrainu« so se na trnek ujeli tudi slovenski mediji. Ob tej na prvi pogled dokaj nedolžni potegavščini se vendarle postavlja nekaj zelo resnih vprašanj o vlogi resnice v medijih post-faktične dobe.

Prejšnji teden se je po spletu in v slovenskih medijih razširila novica o slovenskem umetniku, ki naj bi kitajski banki za več kot milijon evrov prodal črno platno z golobjimi iztrebki. Izkazalo se je, da gre za lažno novico, da je umetnik izvedel potegavščino

Najprej sta si s kolegom zamislila videoposnetek, ga z občutkom in z več popravki oblikovala v karseda ličnega in prepričljivega ter ga razširila po družabnih omrežjih. Po nekaj dneh kroženja po medmrežju in 80.000 ogledih posnetka se je še na domeni www.guadrain.com pojavila novica o milijonski prodaji pokakane slike. Po »The Guadrainu« so se na trnek ujeli tudi slovenski mediji. Artnak se je na intervjuje z novinarji skrbno pripravil: “Nadel sem si zlato uro, se oblekel v dizajnerske kose, na mizo dal Zen Egg, in skušal ohraniti resen obraz.”

Ob tej na prvi pogled dokaj nedolžni potegavščini se vendarle postavlja nekaj zelo resnih vprašanj o vlogi resnice v medijih post-faktične dobe.

“Bolj kot razlagam vic, manj je smešen. Mislim, da je dokaj očitno, kaj sem s projektom želel sporočiti.”  – Miha Artnak

Mitja Peček