Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, brez da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandija zato na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu. V Frekvenci X o kartografiji, tisti klasični, ki preko različnih vrst projekcij skuša svet spraviti v eno ravnino, in modernih tehnologijah, ki te pristope povsem spreminjajo.

Gosti:
dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
mag. Roman Rener, Geodetski inštitut Slovenije
Boštjan Burger, geograf in informatik

Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja in zakaj Grenlandija na klasičnem zemljevidu sveta izgleda večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša

Svet ni tak, kot si ga predstavljamo z zemljevidov. In to iz enega samega razloga – ker je okroglo Zemljo nemogoče preslikati na raven list papirja, ne da bi jo vsaj delno popačili. Grenlandijaje zato na klasičnem zemljevidu sveta videti večja od Evrope, čeprav je v resnici skoraj petkrat manjša. “Na neolupljeno pomarančo narišite pravilen pravokotnik. Potem jo olupite in poskusite to izravnati v ravnino. Pravokotnik se bo popačil. S tem se ukvarja kartografija,” pravi dr. Dušan Petrovič, predstojnik Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Tudi orientacija karte je stvar družbenega dogovora – evropske srednjeveške karte so bile denimo obrnjene proti vzhodu.

“Usmeritev karte je le stvar dogovora. Zdi se nam logično, da so naše karte usmerjene proti severu, ker živimo na severni polobli. Avstralske karte so obrnjene proti jugu.” – dr. Dušan Petrovič

Ni nujno, da je ravno vid tisto čutilo, ki nam pomaga pri orientaciji. Orientacija v bistvu pomeni, da vemo, na kateri točki v prostoru smo, in da poznamo relacije med objekti. Mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije se ukvarja z izdelavo tipnih oziroma taktilnih kart, ki pri orientaciji pomagajo slepim. Eno izmed njih je Mednarodno kartografsko združenje leta 2003 razglasilo za najboljšo taktilno karto na svetu, Geodetski inštitut je v zadnjih 20 letih sicer prejel še tri nagrade za najboljše karte na svetu v drugih kategorijah. Roman Rener sodeluje s slepimi, ki sta jim poleg orientacije pomembni še navigacija, torej navodila za pot, in mobilnost, torej gibanje telesa v prostoru.

“Gibanje slepih v prostoru je zaporeden proces, od točke do točke. Za celotno sliko morajo imeti tipno oz. taktilno karto. Te vsebujejo približno 90 odstotkov manj informacij kot drugi zemljevidi.” – mag. Roman Rener

Geograf in informatik Boštjan Burger na svoji spletni strani že dobri dve desetletji dopolnjuje zemljevide z naprednimi vizualizacijami površja. S projektom vizualizacije Slovenije je začel že leta 1993.

“Za geografa sama fotografija površja, ki ni georeferencirana, nima nobene vrednosti. Mora biti postavljena v prostor. Tudi v virtualnem svetu bo zemljevid ostal središče informacij.” – Boštjan Burger

Ste vedeli, da imamo tudi globus Slovenije?

Zakaj si podobo sveta ustvarjamo na podlagi popačenih prikazov? Kako okroglo Zemljo spraviti na raven list papirja? Jutri ob 12.00 na @val202 o kartografiji! pic.twitter.com/2KuyNL4H55

— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 29, 2017

Jan Grilc