Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, o priporočenih potrebščinah v osnovnih šolah
Za šolske potrebščine, učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžili. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več, samo priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije se s tem ne strinja.
“Po tistih podatkih, ki so dosegljivi, lahko potrdim, da večja količina delovnih zvezkov ne pomeni več znanja.”
Različne šole razpisujejo različne sezname pripomočkov in zvezkov. Celo več, pri Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije ugotavljajo, da so pri številu delovnih zvezkov zelo velike razlike med šolami. Imajo pa šole določene omejitve.
“Če je gradivo kategorizirano kot učbenik, ga mora šola zagotoviti v sklopu učbeniškega sklada.”
Cena delovnih zvezkov je v zadnjih letih padla za 25 odstotkov, kar po večini pripisujejo čiščenju seznama. Nepopisani delovni zvezki so preprosto odpadli, tako da je tudi ponudba skrčena. Po prepričanju Antona Medena so pri količini znanja med učenci ključni drugi dejavniki.
“Na uspeh učenca najbolj vpliva učitelj v povezavi z domačim okoljem.”
