Z domačimi in tujimi strokovnjaki smo se pogovarjali o tem, kdaj, kako in zakaj so čustvenčki postali del našega vsakdana
Pred nekaj leti so se naselili v naše mobilne telefone, opazimo jih skoraj na vsakem drugem plakatu, preplavili so družabna omrežja in dobili tudi svoj film. Čustvenčki so tisti elementi digitalne komunikacije, ki jih v verbalnem pogovoru izražamo s telesno govorico in obrazno mimiko.
“Sarkastični izjavi pripnemo mižikajočega čustvenčka in tako damo jasno vedeti, da nismo smrtno resni.” – Boštjan Gorenc – Pižama
Čustvenčki so se razvili iz kombinacije že znanih znakov, kot so podpičja in oklepaji. Na tem mestu ločimo med dvema različnima vrstama neverbalne komunikacije v digitalnem svetu. Emoticon je zaporedje znakov standardne tipkovnice, ki kaže izraz na obrazu :), emoji ali po naše čustvenček pa je izpeljanka iz japonščine in dobesedno pomeni slika črka. To je torej koda in njej pripisana slika oziroma pomen slike.
“Čustvenček na primer predstavlja torto, ne izda pa, ali je torta jagodna, čokoladna ali sladoledna.” – dr. Petra Kralj Novak
Po besedah ustanovitelja Emojipedije Jeremyja Burga vsako leto nastane približno 70 novih čustvenčkov, prek Facebookovega messengerja pa si jih dnevno pošljemo več kot pet milijard. Vseeno se strokovnjaki strinjajo, da bi bilo komuniciranje samo s čustvenčki zelo nerodno.
“Za zdaj se mi zdi daleč od mogočega, da bi v jezik čustvenčkov prevedli Vojno in mir.” – prof. Marko Stabej
