Poleg rastlinske genske banke imamo pri nas tudi gensko banko v živinoreji. Ta skrbi za ohranjanje živalskih genskih virov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. A pri živalih je malo drugače kot pri rastlinah. In bolj kot zamrznjen material je cilj ohranjati naše pasme v živem. Avtohtone pasme so namreč tiste, ki so tisočletja nastajale v našem okolju, človek jih je odbiral in križal po svoje, in po vsem tem času so se bolj prilagodile našim razmeram. Najbolj znana taka pasma je gotovo lipicanski konj, ali pa cikasto govedo, ali krškopoljski prašič, med temi sta tudi štajerska kokoš in na koncu koncev tudi kranjska čebela. A vsem ne gre najbolje. Najbolj ogrožena je drežniška koza, imamo le še šeststo teh živali, slabo gre tudi belokranjski pramenki in slovenskemu hladnokrvnemu konju. A to ni le naša težava. Po podatkih mednarodne organizacije FAO je ogroženih kar 17 odstotkov svetovne populacije lokalnih pasem. Prav za to, da se ne bi zgodilo, kar se je, da ni več bohinjskega konja, slovenskega črnega prašiča, marijadvorskega goveda, koz tratnic, skrbijo v Genski banki v živinoreji, ki sodi pod ljubljansko Biotehniško fakulteto, oddelek za zootehniko.

Genska banka v živinoreji

Poleg rastlinske genske banke imamo pri nas tudi gensko banko v živinoreji. Ta skrbi za ohranjanje živalskih genskih virov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. A pri živalih je malo drugače kot pri rastlinah. In bolj kot zamrznjen material je cilj ohranjati naše pasme v živem.

Avtohtone pasme so namreč tiste, ki so tisočletja nastajale v našem okolju, človek jih je odbiral in križal po svoje, in po vsem tem času so se bolj prilagodile našim razmeram. Najbolj znana taka pasma je gotovo lipicanski konj, ali pa cikasto govedo, ali krškopoljski prašič, med temi sta tudi štajerska kokoš in na koncu koncev tudi kranjska čebela. A vsem ne gre najbolje.

Najbolj ogrožena je drežniška koza, imamo le še šeststo teh živali, slabo gre tudi belokranjski pramenki in slovenskemu hladnokrvnemu konju. A to ni le naša težava. Po podatkih mednarodne organizacije FAO je ogroženih kar 17 odstotkov svetovne populacije lokalnih pasem. Prav za to, da se ne bi zgodilo, kar se je, da ni več bohinjskega konja, slovenskega črnega prašiča, marijadvorskega goveda, koz tratnic, skrbijo v Genski banki v živinoreji, ki sodi pod ljubljansko Biotehniško fakulteto, Oddelek za zootehniko.

Foto: Vida Rezar

Veronika Gnezda