Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini

Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.

 

To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.

Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”

Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”

Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.

Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”

Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje.  Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.

Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.

Gorazd Rečnik