Evropska politika se na področju izobraževanja spopada z številnimi izzivi. Na eni strani z izobraževanjem odraslih, na drugi pa z nizko ravnjo osnovne pismenosti in vstopanjem mladih na trg dela. Prepočasno izvajanje reform in slabi sistemi izobraževanja v državah članicah ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, evropska gospodarska konkurenčnost pa posledično zaostaja za ameriškim in azijskim. O perspektivi evropske izobraževalne politike, se je z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem pogovarjal Boris Žgajnar
O izzivih evropske izobraževalne politike z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem
Evropska politika se na področju izobraževanja spopada s številnimi izzivi. Na eni strani z izobraževanjem odraslih, na drugi pa z nizko ravnjo osnovne pismenosti in vstopanjem mladih na trg dela. Prepočasno izvajanje reform in slabi sistemi izobraževanja v državah članicah ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, konkurenčnost evropskega gospodarstva pa posledično zaostaja za azijsko in ameriško.
O perspektivi evropske izobraževalne politike smo se pogovarjali z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem.
“Vi veste, da je eden večjih izzivov EU visoka stopnja brezposelnosti mladih, predvsem v južni Evropi. Globalno pa izziv seveda pomeni konkurenčnost evropskega trga. Kot vidimo, svetovno ekonomijo vodijo azijski in ameriški trgi, EU pa, žal, zaostaja. Države članice čutijo, da morajo nekaj storiti.“
Širše poslanstvo izobraževanja zadeva tudi vprašanje osebnega razvoja in blaginje, ki ustreza potrebi po nadgraditvi spretnosti za zagotovitev zaposljivosti – zato za države članice ostajata najbolj pereči vprašanji uresničevanje potreb gospodarstva in iskanje rešitev za brezposelnost mladih. “Tukaj imamo vidno neusklajenost med veščinami, kar pomeni, da sistemi izobraževanja ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, ki bi jih mladi lahko izkoristili na trgu dela. Ko govorimo o reformah izobraževanja, skušamo države članice spodbujati pri tem, da se bolj usmerjajo k poklicnim programom, k programom, ki zagotavljajo več praktičnega dela. Mislim, da bi to lahko bila za mlade optimalna rešitev, saj bi s pridobljenim znanjem in spretnostmi lahko na trgu dela imeli več priložnosti.”
“Potrebujemo mlade s specifičnimi, praktičnimi znanji. Znanje tujih jezikov, novih, digitalnih znanj je pomembno tako v ekonomskem kot političnem smislu. Na drugi strani je jasno, da je kriza skupnosti in družin vplivala na življenje mladih ljudi. Morda jih moramo bolj spodbujati kot skupnost in jih izobraževati v politično in socialno aktivne člane družbe.“
Po vsej Evropski uniji so reforme racionalizirale učne programe. Uvedli so nacionalne preizkuse znanja in vzpostavili infrastrukturo za središče pismenosti, kljub temu pa raven učnih rezultatov ni zadostna niti na osnovni ravni.
“Žal ima vsak četrti Evropejec težave z osnovnimi računskimi operacijami, vsak peti pa z branjem ali pisanjem!”
