Slovenija se oglašuje kot zelena dežela z razvitim zelenim turizmom. Iz gospodarskega vidika bi morali temu slediti. Ljudje pa bi vedno morali biti na prvem mestu.
Okoljska katastrofa na Vrhniki kaže razkorak med zelenimi razvojnimi strategijami in realnostjo
V potoku Tojnica v bližini Kemisa življenja tako rekoč ni več. Žab, rib, rac tam ni več. Lokvanji ne cvetijo, drevesa so se začela sušiti. Voda izhlapeva, v zraku je vonj, ki sili na kašelj. Okoljska katastrofa na Vrhniki je jasen primer tega, da je razkorak med deklerativno zelenimi razvojnimi strategijami in realnostjo zelo velik.
“Pri zaupanju uradnim informacijam glede Kemisa sem zelo zadržan. Rad bi pridobil še dodatno strokovno mnenje.” – Uroš Macerl
Tri ribiške družine nameravajo vložiti odškodninske zahtevke zaradi onesnaženja potoka Tojnica po požaru v podjetju. V ribiških družinah se bojijo, da je onesnaženje pomorilo živelj tudi v Ljubljanici.
“Za zdaj še ni znano, kakšne učinke so imele kemikalije, ki jih je odneslo nizvodno, na ribe v Ljubljanici, saj tega nihče ne spremlja.”
Slovenija se oglašuje kot zelena dežela z razvitim zelenim turizmom. Iz gospodarskega vidika bi morali temu slediti. Ljudje pa bi vedno morali biti na prvem mestu.
“Moti me, da zdravje krajanov nikogar ne zanima. Vesela sem, da so bili vsaj gasilci pregledani in oskrbljeni.”
Danes se je povezalo več kot 60 okoljskih organizacij in civilnih iniciativ, ki želijo vzpostaviti dialog z vlado o tem, kako rešiti alarmantno stanje na področju okolja. Gaja Brecelj: “To, da ni nadzora, da ni dialoga, da se strokovne javnosti ne upošteva, so razlogi, da imamo takšno stanje, kot ga imamo danes.”
